Za pravice igralcev v Evropi

Predstavnici Sviza, sindikalna zaupnica Sviz SNG Drama Maja Sever in Neja Škulj iz strokovne službe Glavnega odbora Sviz, sta se v prvem tednu junija v belgijskem Namurju udeležili srečanja evropskih predstavnikov Mednarodne zveze igralcev (International Federation of Actors – FIA), katere član je tudi Sviz. Srečanje, namenjeno izmenjavi izkušenj in razpravi o aktualnih izzivih zaposlenih v uprizoritvenih umetnostih, je gostila valonska medregionalna podružnica sindikata IRW CGSP.

Enega od panelov, posvečenega vprašanju, kako uvesti pravičnejše delovne pogoje za delavce v atipičnih oblikah zaposlitve, je moderirala Maja Sever. Na panelu je med drugim glavni tajnik britanskega sindikata igralcev Equity Paul Fleming predstavil priprave na za avgust napovedano stavko v londonskem West Endu. Tam je organiziranost članstva najvišja, saj je v sindikat včlanjenih kar 80 odstotkov delavcev, zato so se tudi uspešno aktivirali za sindikalno akcijo. Zahtevajo enako število dni dopusta za tiste, ki imajo šestdnevni tedenski delavnik, kot za tiste, ki imajo petdnevni tedenski delavnik. Za prve bi to pomenilo najmanj dva dodatna dneva dopusta. Delodajalci niso bili pripravljeni sprejeti nobenega kompromisa. Po oceni sindikata bi dvig minimalnega števila dni dopusta zmanjšal tudi delež delavcev, ki delajo šest dni na teden, kar bi pomenilo dvojno zmago.

Na vprašanje, kako so članstvo, zlasti igralce, pripravili na stavko kljub grožnjam delodajalca, da bo prekinil uprizoritve vseh predstav, ki bi zaradi stavke odpadle, je Fleming povedal, da so proces priprav začeli leta 2013 z raziskavo med člani o tem, česa si želijo oziroma kaj pričakujejo od svojega sindikata. Vsa ta leta so članstvo aktivno organizirali in izobraževali, zelo so prisotni na terenu in na Instagramu, veliko so govorili o stavki ter dvigovali pričakovanja. Povedal je, da članom pišejo po različnih komunikacijskih kanalih, jim omogočajo medsebojno komunikacijo, jih kličejo in jim dajejo naloge, denimo mapiranje delovnega mesta. Že 20 let zavestno gradijo akcijsko moč delavstva. Glede družbenih omrežij je dodal, da so lahko koristna podpora pri organiziranju in usposabljanju članstva, vendar ostajajo najpomembnejši pogovori ena na ena na delovnem mestu.

Odprle so se tudi številne druge za sektor pereče teme, med njimi vplivi generativne umetne inteligence na medije in umetniški sektor ter strategije pristopa v zvezi s tem. Predstavljena je bila tudi Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu ter spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES.

Direktiva določa, da mora biti plačilo avtorjev in izvajalcev ustrezno in sorazmerno z dejansko ali potencialno ekonomsko vrednostjo licenciranih ali prenesenih pravic, pri čemer je treba upoštevati prispevek avtorja ali izvajalca k celotnemu delu. Predstavljene so bile tudi pravice igralcev in vseh izvajalcev do primernega in sorazmernega nadomestila, pravica do prilagoditve pogodbe v primeru predvajanja serije na pretočni platformi in v drugih primerih, postopek alternativnega reševanja sporov ter pravica avtorjev do preklica prenosa svojih pravic.

 

Sindikalna zaupnica Sviz Maja Sever, Jőrg Lőwer iz nemškega sindikata opernih in plesnih ansamblov, Neja Škulj, strokovna sodelavka Sviz pred sedežem podružnice belgijskega sindikata IRW CGSP

Poleg tega so udeleženci obravnavali tudi t. i. blacklisting igralcev, torej grožnjo, da igralci v prihodnosti ne bodo mogli dobiti dela, če bodo označeni za »problematične«. Razpravljali so tudi o problematiki t. i. self-tapes oziroma samoposnetkov, ki so v veliki meri nadomestili klasične avdicije in zlasti v postkovidnem času za samozaposlene (freelance) igralce bistveno preoblikovali pot do dela in zaslužka. Med temami je bila tudi umetniška svoboda, ki je bistvena za demokratično, odprto in pluralistično družbo, ter z njo povezana problematika cenzure in samocenzure, zlasti v luči pojavljajočih se avtoritarnih režimov.

V okviru tem, povezanih z umetno inteligenco, se je razprava nanašala tudi na t. i. digitalne replike, torej podobe igralcev, ki jih v celoti ustvari umetna inteligenca. Zanje morajo veljati tri temeljna načela: umetnikovo izrecno soglasje, transparentnost glede tega, za kaj bo uporabljena njegova oziroma njena podoba, in pravično nadomestilo. V več evropskih državah so se že pojavile hude zlorabe, t. i. deepfake posnetki.

Predstavljena je bila tudi raziskava med zaposlenimi v sektorju o njihovem odnosu do umetne inteligence. Pokazala je, da se člani sindikatov bolj zavedajo tveganj, povezanih z umetno inteligenco, kot nečlani. Igralci so v raziskavi izrazili že opaženo zmanjšanje priložnosti za delo, preostali zaposleni v sektorju pa so poročali o bistvenem zmanjšanju priložnosti za delo na področju reklam, sinhronizacije in podnapisov.

Udeleženci so si izmenjali tudi prakse glede statusa umetnika v posameznih državah. Belgijska ureditev je podobna slovenski, saj so tudi tam na umetniški status vezane socialne pravice. Igralec, član poljskega sindikata ZAPP, je predstavil aplikacijo za mobilne telefone, ki so jo s poljskim podjetjem ustvarili za svoje člane.

Tovrstne izkušnje bogatijo sindikat in ustvarjajo temelje za izmenjavo izkušenj med sindikati iz različnih držav.