Za pravičen odnos, poštene plače in enakovreden položaj zaposlenih v izobraževanju

V soboto, 8. junija, sta potekala protestna shoda nezadovoljnih izobraževalcev tako v Skopju kot Beogradu. Na ulice srbskega glavnega mesta so prvič v zgodovini odšli akademiki in drugi zaposleni v visokem šolstvu. Protest je organiziral oziroma bil primoran organizirati Sindikat obrazovanja Srbije (SOS), saj še po več kot štirih letih neuspešnih pogajanj zgolj zaposleni v visokem šolstvu nimajo sklenjene svoje kolektivne pogodbe, kar jih v razmerju do drugih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju postavlja v izrazito neenakovreden položaj. V vsem času, ko so potekala (brezplodna) pogajanja, so se na vladni strani zamenjali številni pogajalci, vsem pa je bilo nekaj skupnega – preprečiti za vsako ceno, da bi prišlo do sklenitve posebne kolektivne pogodbe za visoko šolstvo. Pomembno pa je vedeti, da sindikat in z njim zaposleni niso zahtevali prav nič več, kar je v veljavi že za vse druge zaposlene v vzgojno-izobraževalnem sistemu! Ob visokošolskih učiteljih je v tej dejavnosti še veliko nepedagoškega osebja, ki je v primerjavi s primerljivimi kolegi v izobraževalnem sektorju v še manj zavidljivem položaju. Od stalnih obljub in najavljenih reform vsi ti nimajo prav nič! Po znižanju plač v času krize, ki je prizadelo vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju, zaposleni v visokem šolstvu niso bili v enaki meri deležni okrevanja in postopnega vračila, kar je privedlo do tega, da so plače visokošolcev za devet odstotkov nižje kot v drugih delih izobraževanja.

Oblastniki so se ves čas zavedali in tudi računali na to, da bi sindikati zaradi specifike dela, položaja zaposlenih in drugačnega načina dela s študenti v visokem šolstvu težko/nemogoče organizirali stavko; bili so prepričani celo, da akademiki niso pripravljeni niti na kakršen koli protest in javno izražanje svojega nezadovoljstva. Očitno so se z-motili. S tokratnim protestom, v katerem so prvič v zgodovini Srbije sodelovali zaposleni na fakultetah, je SOS jasno pokazal tamkajšnjim oblastem, da so se tudi visokošolski profesorji in ostali zaposleni v terciarnem izobraževanju pripravljeni izpostaviti, postaviti za svoje pravice, javno opozoriti na svoj položaj in zahtevati enakopraven socialni dialog ter enakovredno obravnavo tudi zase.

 

»Dostojne plače za dostojno življenje« pa je bilo geslo še enega protestnega shoda izobraževalcev, ki se je odvil minulo soboto. V Skopju so se na ulico podali članice in člani makedonskega sindikata izobraževanja, znanosti in kulture SONK. Tokratno zborovanje pred stavbo Vlade Severne Makedonije je sledilo več protestnim akcijam, ki jih je SONK v zadnjem času že organiziral v nekaterih mestih po državi z namenom, da javno izrazi nezadovoljstvo zaposlenih z njihovim družbeno-ekonomskim položajem ter z željo po vzpostavitvi poštenega in konstruktivnega socialnega dialoga s pristojnimi predstavniki oblasti.

Zaposleni v izobraževanju so upravičeno nezadovoljni, zlasti z višino njihovih plač, in to navkljub lanskoletnemu dvigu za pet odstotkov ter obljubi po enakem dvigu v letošnjem letu. Omenjeni dvigi namreč ne zadostijo resničnim potrebam zaposlenih niti niso na ravni dostojanstva, ki bi si ga zaposleni v družbeno tako pomembni dejavnosti, kot sta vzgoja in izobraževanje, tudi zaslužili. V soboto so se tako na skopske ulice podali izobraževalci Severne Makedonije in zahtevali:

- Ustrezen dvig plač za vse zaposlene;

- izboljšanje ravni socialnega dialoga in partnerstva med vlado in reprezentativnimi sindikati;

- brezpogojno spoštovanje zakonov in kolektivnih pogodb;

- možnost sodelovanja sindikatov pri pripravi reform v javnem sektorju in izobraževanju;

- podpis kolektivnih pogodb za vse poklicne skupine, ki jih zastopa SONK, ter povrnitev vseh pravic, ki so bile v preteklih letih zaradi krize ali z drugimi izgovori odvzete.

Kot je to že v navadi ob takšnih dogodkih, smo kolegice in kolege pri njihovi borbi za izboljšanje položaja in uresničevanje pravic socialnega partnerstva s pismoma podpore podprli tudi iz SVIZ-a.