Za razširitev kolektivne pogodbe

Na Ministrstvu za kulturo smo predstavnice in predstavniki sindikalne konfederacije Glosa-Zasuk ter Sviza 7. aprila 2023 opravili drugi sestanek pred začetkom pogajanj za kolektivno pogodbo za delavce in delavke, ki delajo kot zunanji izvajalci v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Sindikalne zahteve so, da se za te delavce in delavke celostno uredi delovne razmere, med drugim uvede zaposlitveno razmerje za projektno delo in razširi definicijo kulturnih dejavnosti v kolektivni pogodbi tako, da bo vključevala vsa podpodročja sektorja.

Predstavnike ministrstva za kulturo – ministrico dr. Asto Vrečko, državnega sekretarja Marka Rusjana, v. d. generalnega direktorja Tjašo Pureber in svetovalko ministrice za kulturo Kim Komljanec – smo na drugem sestanku o kolektivnem pogajanju seznanili s svojimi izhodišči za dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbo za kulturne dejavnosti. Člani in članice sindikata Zasuk so predstavili ključne zahteve za dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe, in sicer urejanje delavskih  standardov za kulturno-ustvarjalni sektor ter uvajanje zaposlitvenega razmerja za projektno delo. Obenem so v Zasuku izpostavili problem neustrezne opredelitve kulturnih dejavnosti v kolektivni pogodbi, saj ne vključuje vseh dejanskih podpodročij sektorja.

Splošni koordinator Zasuka Miha Blažič je na srečanju opozoril na že od leta 2013 veljavno definicijo kulturnih dejavnosti Evropske unije, ki v Sloveniji ostaja prezrta: »V obstoječi kolektivni pogodbi so kulturne dejavnosti opredeljene preozko in zastarelo, saj ne zajemajo številnih podpodročij dela, ki jih delavci in delavke v kulturno-ustvarjalnem sektorju opravljajo danes.« Dodal je, da v skladu z več pravnimi mnenji, ki jih je sindikat pridobil, za začetek kolektivnih pogajanj in za dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti ni potrebna nobena sprememba veljavne zakonodaje, saj ta razširitev kolektivne pogodbe že zdaj dopušča.

Predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar je izpostavil pereč problem podplačevanja in odsotnost delavskih standardov pri zunanjih izvajalcih. Podčrtal je, da delavke in delavci kot zunanji izvajalci delajo v popolni odsotnosti delavskih standardov in nosijo vse finančno breme za socialno zaščito: »Naj gre za javne zavode ali za zasebne organizacije in podjetja, v kulturno-ustvarjalnem sektorju – gre za izredno izkoriščanost in podplačanost delavcev! Država te prakse ne le organizira, temveč prekarna delovna razmerja in fleksibilizacijo tudi odkrito dopušča. Poleg zelo razširjene nezakonite prakse prikritih delovnih razmerij prav tako vsem na očeh dopušča izkoriščanje delavcev, ki so neustrezno plačani za izvajanje javno financiranih programov in projektov.«

Strokovna sodelavka za pravne zadeve v Svizu Anja Korošec je na sestanku pojasnila, zakaj so prizadevanja za razširitev trenutne kolektivne pogodbe nujna. Poudarila je, da Sviz podpira čimprejšnjo ureditev pravic samozaposlenih in razširitev obstoječe kolektivne pogodbe. Dopolnitev kolektivne pogodbe bi lahko rešila in uredila nekatere temeljne strukturne težave in poskrbela, da bi tudi za prekarno zaposlene zunanje izvajalce v kulturno-ustvarjalnem sektorju veljali minimalni delavski standardi. Ob tem je opozorila, da je nujno poskrbeti tudi za odpravo razširjene in izkoriščevalske prakse prikritih delovnih razmerij in posameznikom, ki svoje delo v javnih kulturnih zavodih opravljajo na podlagi civilnopravnih pogodb, a so prisotni vsi elementi delovnega razmerja, ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi.

Predvideno je, da se bo v prihodnjih tednih začel uradni proces za kolektivna pogajanja, v katerih bo urejeno delovnopravno varstvo in zagotovljeno ustrezno plačilo za delo za vse delavke in delavce, ki trenutno delujejo kot zunanji izvajalci v kulturno-ustvarjalnem sektorju.