Ljubljana, 4. 10. 2019

Za več mladih učiteljev in učiteljic - za prihodnost poklica!

Sorodne objave

SVETOVNI DAN UČITELJEV, 5. OKTOBER 2019: ZA VEČ MLADIH UČITELJEV IN UČITELJIC – ZA PRIHODNOST POKLICA!

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) in v množici drugih učiteljskih sindikatov v več kot sto državah po vsem svetu ob letošnjem 5. oktobru že 26. leto zapored obeležujemo svetovni dan učiteljev. Ta dan je priložnost, da pokažemo na neprecenljivo vrednost pedagoškega poklica, izkažemo spoštovanje zahtevnemu in odgovornemu delu zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter spomnimo na najpomembnejše mednarodne dokumente, ki urejajo status pedagoških delavk in delavcev – na Priporočila o položaju učiteljev (UNESCO/ILO, 1966), Priporočila o statusu pedagoškega osebja v visokem šolstvu (UNESCO, 1997) in Smernice za zagotovitev ustreznih delovnih razmer za zaposlene v predšolski vzgoji (ILO, 2014).

Mladih učiteljic in učiteljev vse manj

Geslo letošnjega svetovnega dneva učiteljev »Za več mladih učiteljic in učiteljev – za prihodnost poklica!« daje priložnost za poglobljen in nujen razmislek o prihodnosti pedagoškega poklica, saj trendi na globalni ravni kažejo, da se zanj odloča vse manj mladih. Številne države se zato že soočajo z resnim pomanjkanjem, neustrezno usposobljenostjo in vse višjo povprečno starostjo učiteljic in učiteljev na vseh ravneh izobraževanja. Da teh zaskrbljujočih dejstev, kot smo v SVIZ ob različnih priložnostih že večkrat opozorili, nikakor ne more več prezreti niti naša oblast, ponovno kažejo aktualni podatki Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ta namreč v svoji letni publikaciji Pogled na izobraževanje (Education at a Glance 2019, EAG2019), ki je bila objavljena 10. septembra 2019, izpostavlja, da se delež  starejših od 50 let, zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah, na ravni OECD opazno krepi. V zadnjem desetletju se je tako v povprečju zvišal za 5 %, v Grčiji, Litvi, na Madžarskem, Portugalskem, Poljskem in v Sloveniji pa celo za 13 % in več. V naših srednjih šolah, denimo, je mlajših od 30 let zgolj 5 % učiteljic in učiteljev (na ravni OECD jih je v osnovnih in srednjih šolah skupaj takih približno 10 %), medtem ko jih je v starostni skupini nad 50 let skupno 43 %.

V OECD posebej izpostavljajo tudi dejstvo, da je kandidate za učiteljski poklic težko pridobiti. V večini držav članic organizacije je delež učiteljev v osnovnih šolah med prebivalci, starimi od 50 do 59 let, večji od deleža le-teh med prebivalci, starimi od 25 do 34 let, kar zbuja skrb, da bo v prihodnje učiteljic in učiteljev primanjkovalo – veliko držav članic OECD pa se z resnim pomanjkanjem učiteljev že sooča.

Izobraževanju nujno nameniti več sredstev

Navedene zaskrbljujoče številke pritrjujejo upravičenosti vztrajnih pozivov SVIZ-a, naj oblast v Sloveniji izobraževanju oziroma pedagoškemu poklicu nameni več sredstev, da bi lahko naš izobraževalni sistem tudi v prihodnje ohranil doseženo kakovost in da bi poučevanje (p)ostalo privlačna izbira za mlade. Ker na privlačnost pedagoškega poklica – tako na to, da se mladi zanj sploh odločijo, kot na to, da potem v njem tudi ostanejo – neposredno in močno vpliva tudi višina učiteljske plače, se bo morala naša vlada brez odlašanja ustrezno odzvati na dejstvo, da so slovenski učiteljice in učiteljice začetniki na vseh ravneh izobraževanja plačani manj od svojih kolegic in kolegov v državah članicah OECD in EU23. Drugače ni, žal, niti na vseh drugih kariernih stopnjah, prav tako pa učiteljske plače v Sloveniji še zmeraj zaostajajo tudi za prejemki zaposlenih v primerljivih poklicih v javnem sektorju (zaslužek učiteljev ostaja med 78 % in 93 % zaslužka drugih terciarno izobraženih odraslih). V SVIZ bomo tudi zato odločno zavrnili vsakršen morebitni poskus vlade, da bi zmanjšala razlike med mlajšimi in starejšimi na enakih delovnih mestih, tako da bi znižala plače slednjih. Vsekakor bomo vztrajali, da se omenjene razlike zmanjšajo, a nikakor ne drugače kot prek zvišanja izhodiščnih plačnih razredov za posamezna delovna mesta, ki so jih deležni uslužbenci in uslužbenke na začetku kariere in ki predstavljajo enega od ključnih razlogov za obstoječe velike razlike na delovnih mestih.

Delež BDP za izobraževanje

Slovenija je iz javnih in iz zasebnih virov skupaj za delovanje izobraževalnih ustanov (od primarne do terciarne ravni) leta 2016 namenila enak delež kot leto poprej, tj. 4,3 % BDP. Države OECD so v povprečju namenile 5 % BDP, države EU23 pa 4,5 % BDP. BDP za izobraževalne ustanove se je v obdobju od leta 2010 do 2016 v Sloveniji zmanjšal občutno bolj oziroma je bilo financiranje občutno manj stabilno kot v državah OECD in EU.

Od leta 2010, ko je bil v Sloveniji delež porabe za izobraževalne ustanove 5,9 % BDP (EAG 2013), do leta 2016 se je v Sloveniji delež zmanjšal za 16,2 odstotkov. Padec v BDP je bil v tem obdobju večji kot v državah OECD in EU23, kjer se je delež v BDP sicer tudi znižal, a v povprečju za 8 v OECD in 11 odstotkov v EU23. V tem času se je BDP povečal – v Sloveniji za 5,1 odstotka, v OECD za 14,8 in v EU23 za 11,3 odstotka.

Trendi vlaganja v izobraževalne ustanove kot odstotek BDP v obdobju 2005–2016 (skupno od primarne do terciarne ravni):

  2005 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
OECD 5.0 5.3 5.2 5.2 5.2 5.2 5.0 5.0
EU22 4.7 5.0 5.8 4.9 4.9 4.8 4.6 4.5 (EU23)
Slovenija 5.3 5.1 5.0 4.9 4.8 4.6 4.3 4.3


Sredstva za izobraževanje iz proračuna
Javna sredstva za izobraževanje
(skupno od primarne do terciarne ravni):

  2005 2008 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
OECD 11.6 11.2 11.1 11.3 11.2 11.3 11.3 11.1 10.1
EU22 10.5 10.3 9.9 10.0 9.8 9.8 9.9 9.5 9.0
Slovenija 11.5 10.5 10.1 9.9 9.6 7.5 8.7 8.5 8.5


Tabela Povprečne bruto plače po plačnih podskupinah na delovnih mestih z visoko izobrazbo in njihova rast od leta 2015 do 2018


Vabljeni tudi k ogledu videoposnetka novinarske konference SVIZ ob priložnosti letošnjega svetovnega dneva učiteljev!