Za več sredstev za znanost
SVIZ je v četrtek, 27. junija, izpeljal novinarsko konferenco, na kateri sta glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj in njegov predstavnik v delovni skupini za pripravo novele zakona o znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti dr. Boštjan Nedoh v luči aktualnih koalicijskih pogovorov o pripravi proračunov za prihodnji dve leti ter priprave novega zakona predstavila pričakovanja in zahteve SVIZ-a v tej zvezi. SVIZ zahteva jasno zagotovilo Vlade, njenega predsednika in finančnega ministra, da bodo uresničili koalicijsko pogodbo v delu, kjer je določeno oziroma obljubljeno poviševanje sredstev za znanost do enega odstotka BDP do leta 2022.
SVIZ pričakuje, da bo koalicija držala zavezo, zapisano v koalicijskem sporazumu, in poskrbela za postopen dvig sredstev v prihodnjih treh letih do vsaj enega odstotka BDP, s čimer bi se raziskovanje pri nas končno odlepilo od evropskega dna, kar zadeva financiranje.
Trenutno se s slabih 0,4 odstotka BDP pri financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti uvrščamo povsem na rep držav EU, zato v naši državi potrebujemo stabilno financiranje, kar bi moral prinesti nov zakon o znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki je sredi letošnjega maja že prestal javno obravnavo.
Član delovne skupine za pripravo novele omenjenega zakona v imenu SVIZ-a dr. Boštjan Nedoh z ZRC SAZU je izpostavil, da v skupini zagovarja predvsem predvideno dvigovanje sredstev za znanost na 0,7 odstotka BDP do leta 2021 in na en odstotek BDP najpozneje v štirih letih po uveljavitvi zakona. Kot neskladno je ocenil rešitev, ki predvideva šestletno pogodbo o financiranju in periodične evalvacije programov po področjih. Zato SVIZ predlaga istočasen prehod na šestletno pogodbo ter istočasno evalvacijo vseh raziskovalnih programov za obdobje šestih let. “Druga ključna točka je sprememba evalvacijskega sistema tako za programe kot za projekte. Predlagamo strogo ločitev med programsko in institucionalno evalvacijo," je dodal dr. Nedoh. Poslanstvo raziskovalnih programov so temeljne raziskave in razvoj znanstvenih področij, zato so lahko evalvirani zgolj po kriterijih znanstvene uspešnosti.
Glavni tajnik in Branimir Štrukelj in dr. Boštjan Nedoh sta še opozorila, da je financiranje znanosti iz državnega proračuna v letih gospodarske krize močno občutilo posledice varčevanja, in sicer se je zmanjševanje sredstev začelo leta 2012 ter najnižjo točko doseglo leta 2015, ko je proračun agencije za raziskovalno dejavnost znašal le še 135,4 milijona evrov. Po letu 2015 so sredstva prvič začela postopno naraščati. V lanskem letu je bilo povečanje izrazitejše in je naraslo na 166,7 milijona evrov, z letošnjim rebalansom proračuna pa je bilo za znanost in raziskovanje prvič v zgodovini namenjenih več kot 200 milijonov evrov.
Zakaj je raziskovalna dejavnost v zadnjih letih tako marginalizirana? Razlog za to sogovornika vidita v politiki, ki nima dovolj jasne refleksije o pomenu raziskovalne dejavnosti, ker raziskovanje in prizadevanje za izboljšanje njenega položaja preprosto ne prinaša ustreznega števila političnih točk.
Vabimo vas k ogledu posnetkov novinarske konference!