Za vodilno vlogo izobraževalcev in sindikatov
Od 21. do 26. julija letos – predkongresne aktivnosti pa so se začele že 19. julija – je v tajskem glavnem mestu potekal 8. kongres Izobraževalne internacionale (Education International, EI), svetovnega združenja sindikatov učiteljev in drugih zaposlenih v izobraževanju. EI je največja in globalno najbolj reprezentativna sektorska organizacija z več kot 32 milijoni članov iz približno štiristo organizacij v več kot 170 državah. Član organizacije je tudi SVIZ in na tokratnem kongresu sta med skupno 1.400 udeleženci kot delegata v njegovem imenu sodelovala predsednica GO SVIZ Jelka Velički in strokovni sodelavec za mednarodne zadeve.
Svetovni kongres vsaka štiri leta opredeljuje prednostne usmeritve in določa politike EI za prihodnje obdobje, potrjuje programske smernice, finančna in druga poročila ter sprejema resolucije. Na vsakokratnem kongresu so izpeljane tudi volitve predsednika oziroma predsednice in članov izvršilnega odbora EI za naslednja štiri leta. Tudi v mandatu 2019–2023 bo Izobraževalni internacionali predsedovala Susan Hopgood, sicer zvezna sekretarka avstralskega sindikata izobraževanja, generalni sekretar pa ostaja David Edwards.
Tokratni kongres je sicer potekal pod geslom Izobraževalci in njihovi sindikati prevzemajo vodilno vlogo, vsebinsko pa so bile razprave razdeljene na tri dele: Spodbujanje demokracije, človekovih in sindikalnih pravic, Napredovanje poklica, Zagotavljanje brezplačnega kakovostnega izobraževanja za vse.
Prevzemati vodilno vlogo pomeni truditi se za napredek v učiteljskem poklicu, spodbujati demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in trdno zagovarjati kakovostno javno izobraževanje za vse. Predsednica EI Susan Hopgood je izpostavila, da je eden od pomembnih izzivov, s katerim se bo spoprijel tudi tokratni kongres, prenova (renewal) sindikatov. Tudi zaskrbljujoče dogajanje v zvezi s podnebnimi spremembami je bilo visoko na seznamu tem kongresa: »Vprašanje podnebne pravičnosti mora priti v izobraževanje in kurikulume šol na vseh koncih sveta. Izobraževanje predstavlja močno orodje za ozaveščanje o svetovnih podnebnih razmerah in za vzgojo novih generacij ozaveščenih in odgovornih državljanov.«
Še eno ključno sporočilo iz govora predsednice EI je grožnja, s katero se sooča demokracija po vsem svetu: »Agresivni nacionalizem je v porastu. Dezinformacije se uporabljajo kot orožje in za delitve, posejane v zasebno korist. Toda resnica je nadvse pomembna. Kljub odtujenosti in pesimizmu je potreba po resnici in dejstvih jasnejša kot kdaj koli prej.« Učitelji imajo absolutno odgovornost, da razkrivajo laži in svojim učencem predstavijo dejstva. »Boriti se moramo proti lažem in temi,« je svoj uvodni nagovor zaključila vnovična in nekdanja predsednica Izobraževalne internacionale.
Na kongresu so bili predstavljeni podatki, ki so jim pritrdili tudi številni delegati na kongresu, in sicer da je učiteljski poklic ogrožen po vsem svetu – vse več je neustreznih pogodb, dela s krajšim delovnim časom in negotovih oblik dela, v ozadje pa se pomika skrb za socialno pravičnost in enakost. Hkrati ni redko, da so izobraževalci in sindikalisti v mnogih državah izpostavljeni hudim pritiskom, aretacijam, pogosto so tudi žrtve ubojev.
Delegatke in delegati so na kongresu razpravljali o več kot 40 predlaganih resolucijah, ki Izobraževalno internacionalo in sindikate člane zavezujejo k aktivnemu odnosu do izobraževalnih in družbenih aktualnih »resničnosti« ter v boju za socialno pravičnost in enakost v izobraževanju. Prisluhnili so tudi mnogim gostom, med drugimi nagovoru dobitnika Nobelove nagrade za mir leta 2014 Kailashu Satyarthiju, filipinsko-ameriški raziskovalni novinarki Marii Ressa, ki je bila ena od Timesovih osebnosti lanskega leta in se bori proti lažnim novicam (ter je bila zaradi svojega dela in aktivnosti že večkrat zaprta in je tudi trenutno v več sodnih postopkih), navzoče pa je nagovoril tudi direktor Mednarodne organizacije dela (ILO) Guy Ryder.
Delo kongresa je bilo imeniten izraz sindikalne enotnosti in odziv na številne izzive, s katerimi se danes soočajo tako izobraževanje kot celoten svet, z izraženo željo in pripravljenostjo, da deluje solidarno v korist izobraževanja in sindikatov. Zabeleženi so številni primeri napadov na sindikalne aktiviste zgolj zato, ker ti zagovarjajo kakovostno izobraževanje za vse ter pravico do združevanja in sindikalnega organiziranja. Delegati so izpostavili tudi številne primere agresivne privatizacije in komercializacije izobraževanja, ki uničujejo javni šolski sistem in njegovo kakovost, obenem pa predstavili zglede uspešnih odzivov sindikatov na te trende.
