Zaboli šele, ko je že prepozno
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture smo 23. maja 2023 pripravili novinarsko konferenco, na kateri se je glavni tajnik Branimir Štrukelj kritično odzval na predlog rebalansa proračuna za leto 2023 in zavrnitev vseh tistih – sicer z resornim ministrstvom že usklajenih – izboljšav standardov in normativov v vzgoji in izobraževanju, ki bi imele finančne posledice. Na to, da je odnos slovenske politike do šolskega polja neustrezen in terja nujne spremembe, je opozoril tudi s komentarjem dosežkov slovenskih učenk in učencev v aktualni mednarodni raziskavi bralne pismenosti PIRLS.
Poslabšanje bralne pismenosti v zadnjem ciklu omenjene raziskave bi lahko, kot je izpostavil glavni tajnik Sviza, napovedovalo zdrs slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema v povprečje ali celo pod povprečje, če se oblast ne bo ustrezno odzvala. Kritičen je bil do nepripravljenosti resno preučiti razloge, zakaj je Slovenija zabeležila enega največjih padcev pri merjenju te pomembne temeljne spretnosti, pri čemer bi bilo ob iskanju razlogov za to v okoliščinah epidemije covida-19 in starostnih razlikah učencev v državah, ki so v raziskavi sodelovale, nujno izključiti, da ne gre za padec kakovosti našega javnega izobraževanja. Poudaril je še, da smo v Svizu ob dozdajšnjih predstavitvah visokih rezultatov slovenskih šolark in šolarjev v priznanih mednarodnih raziskavah, kot sta ob PIRLS-u tudi PISA in TIMSS, vsakokrat opozorili tudi, da takšni dosežki niso samoumevni in se bodo začeli slabšati, če bo odnos do vzgoje in izobraževanja neustrezen. Ob dejstvu marginalizacije in nezadostnega financiranja področja, ki se kaže tudi v trendu deleža sredstev BDP in javnih sredstev iz proračuna, ki jih Slovenija namenja izobraževanju, so morda prav odlični dosežki navedli politiko k napačnemu in absurdnemu sklepu, da je v vzgoji in izobraževanju mogoče varčevati, ne da bi to imelo posledice. A glavni tajnik Branimir Štrukelj je podčrtal, da kriza v izobraževanju dolgo ni zlahka opazna in širše vidna, a ko se to zgodi, je lahko že tudi prepozno.
Tudi rebalans letošnjega proračuna je po besedah glavnega tajnika manifestacija tega, da vlada ne razume vloge vzgoje in izobraževanja kot ključnih gradnikov družbe in kot primerjalne prednosti, ki jo lahko ima Slovenija. Ob tem je izpostavil razočaranje in nezadovoljstvo sindikata, povezano z dolgotrajnim usklajevanjem o spremembah standardov in normativov za vrtce, osnovne, glasbene in srednje šole ter šole in zavode za otroke s posebnimi potrebami. Čeprav je bilo sicer z resornim ministrstvom dosežena razmeroma visoko soglasje o potrebnih izboljšavah, bodo namreč za zdaj uveljavljene le tiste med njimi, ki so brez finančnih posledic. Kot zlasti problematično je glavni tajnik izpostavil to, da je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zavrnilo zahtevo sindikata po določitvi konkretnega datuma za odpravo povečanega normativa za (dodatna) dva otroka v oddelkih vrtcev, ki je bil v začetku vpeljan kot začasen. Ta normativ je praktično v vseh oddelkih vrtcev povečan in pomembno vpliva na kakovost dela v predšolski vzgoji, ki sicer predstavlja temelj vsega nadaljnjega izobraževanja.
V sklepnem delu novinarske konference je glavni tajnik komentiral še neresnične trditve ministrstva o stališčih Sviza do izboljšave normativa za ravnatelje in pomočnike ravnateljev, ohranitev normativa za svetovalno službo in prenesel opozorilo vseh svetovalnih delavk in delavcev, da je situacija v šolah in vrtcih, kar se tiče duševnega zdravja, zahtevna. V povezavi s pogajanji o novem plačnem sistemu v javnem sektorju je izpostavil nerazumevanje specifik vzgojno-izobraževalnega sistema in predloge vladne strani, ki bi še zaostrili napredovanje zaposlenih v šolah in vrtcih v nazive. Vlado je pozval, naj se zave prisotnosti krize izobraževanja in jo začne ustrezno reševati, saj smo se znašli na prelomni točki, ko moramo odgovoriti na vprašanje, ali bomo doseženo kakovost slovenskega javnega vzgojno-izobraževalnega sistema zadržali ali bomo zdrsnili v povprečje in niže.
V odgovorih na novinarska vprašanja je Branimir Štrukelj v luči pogajanj o novem plačnem sistemu ponovil nerazumevanje specifične vloge vzgoje in izobraževanja, dodatno ponazoril zahtevnost kariernega napredovanja in pri tem še enkrat izpostavil slabše vrednotenje dela v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi glede na druge primerljive poklice v javnem sektorju.
