Zahtevamo več sredstev in zvišanje plač!
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je v četrtek, 14. septembra 2017, pripravil novinarsko konferenco, na kateri je glavni tajnik Branimir Štrukelj komentiral podatke in ugotovitve iz svežega mednarodnega zbornika kazalnikov v izobraževanju Pogled na izobraževanje 2017 (Education at a Glance 2017, OECD), predstavil pogajalska izhodišča SVIZ, predstavil ter utemeljil zahteve po zvišanju plač v vzgoji in izobraževanju ter napovedal (možne) aktivnosti sindikata v prihodnjih tednih in mesecih.
Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je na novinarski konferenci izpostavil, da bo sindikat od vlade zahteval povečanje sredstev za dejavnosti, ki jih zastopa, ter izboljšanje plač zaposlenih v njih. V ta cilj namerava SVIZ vložiti vso svojo energijo ter angažma članic in članov sindikata.
V nadaljevanju si lahko preberete glavne poudarke iz omenjene OECD-jevega zbornika EAG2017, ki potrjujejo večletna opozorila sindikata o težkem položaju vzgoje in izobraževanja ter raziskovalne dejavnosti pri nas, na dnu strani pa vabljeni k ogledu posnetkov novinarske konference.
Slovenija v mednarodnem zborniku kazalnikov o izobraževanju Education at a Glance 2017
Novinarska konferenca SVIZ, 14. septembra 2017
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je 12. septembra 2017 predstavila letošnjo izdajo zbornika Pogled v izobraževanje 2017 (Education at a Glance 2017), ki prinaša uporabno zbirko mednarodno primerljivih statističnih podatkov, pomembnih tudi za oblikovalce izobraževalnih politik. Publikacija je najvplivnejša zbirka podatkov o stanju in učinkih izobraževanja v 35 državah članicah OECD in partnerskih državah organizacije (Argentini, Braziliji, Kitajski, Kolumbiji, Kostariki, Indiji, Indoneziji, Litvi, Ruski federaciji, Savdski Arabiji in Južnoafriški republiki).
Ob številnih kazalnikih, kot so, kako dosežena raven izobrazbe pri prebivalstvu vpliva, denimo, na zaposlenost, višino plač, samooceno psihičnega počutja, katera študijska področja izbirajo mladi, so pod drobnogledom ponovno tudi finančni in človeški viri za izobraževanje, dostopnost izobraževanja, značilnosti učnih okolij in organizacija šolskega sistema. Lanski izdaji zbornika so v posebnem poglavju dodani kazalniki za spremljanje uresničevanja četrtega cilja trajnostnega razvoja iz Agende 2030 (OZN, 2015): »Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar.«
Učiteljski poklic kot neprivlačna izbira za mlade
(Preglednica D5.1, str. 401 (starostna struktura učiteljic in učiteljev); Preglednica D5.3, str. 403 (struktura učiteljic in učiteljev po spolu)
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) se pridružuje opozorilu OECD in Izobraževalne internacionale (Education International), povezanemu s plačami učiteljic in učiteljev. Le-te so namreč v primerjavi s plačami primerljivo izobraženih na drugih poklicnih področjih nižje, kar pomembno vpliva na to, da postaja učiteljski poklic neprivlačna izbira za mlade. Med posledicami tega dejstva je tudi staranje učiteljske populacije, pri čemer podatki kažejo, da je bilo v državah OECD leta 2015 v povprečju na osnovnošolski in srednješolski ravni kar 35 % učiteljev starejših od 50 let, še leta 2005 pa jih je bilo v tej starostni skupini 30 %. Mladi učitelji – tj. posameznice in posamezniki, stari manj kot 30 let – predstavljajo v državah OECD le majhen delež učiteljske populacije: 12 % na primarni ravni (prvi dve triletji OŠ), 10 % na nižji sekundarni stopnji (zadnje triletje OŠ) in 7 % na srednješolski ravni. Prav v povezavi s srednjimi šolami OECD opozarja na nadvse zaskrbljujoče stanje – v dveh tretjinah držav je na srednješolski ravni mlajših od 30 let le 10 % učiteljske populacije, v nekaj državah pa je delež mladih učiteljev v srednjih šolah celo pod 5 odstotki – to velja tudi za Slovenijo (ob njej še za Češko, Finsko, Grčijo, Italijo, Portugalsko in Španijo). Na primarni ravni izobraževanja (prvi dve triletji OŠ) je bilo v Sloveniji leta 2015 le 6 % učiteljske populacije mlajše od 30 let, 63 % jih je v starostni skupini od 30–49 let in 32 % v starostni skupini več kot 50 let (za OECD so te številke naslednje: 12, 56, 32). V zadnjem triletju OŠ je v Sloveniji mlajših od 30 let 4 % učiteljic in učiteljev, 59 % jih je starih od 30-49 let, 37 % jih je starejših od 50 let (za OECD so te številke naslednje: 10, 54, 36). Na srednješolski ravni je mladih učiteljic in učiteljev v Sloveniji še manj: le 3 % so mlajši od 30 let, 59 % jih je v skupini od 30-49 let, 38 % je starejših od 50 let (za OECD so te številke naslednje: 7, 52, 40). Učiteljska populacija se po podatkih od leta 2005 do 2015 precej postarala. V Sloveniji je bilo leta 2005 skupno od osnovnošolske do srednješolske ravni izobraževanja mladih učiteljev 12 %, v starostni skupini od 30 do 49 let jih je bilo 68 %, starejših od 50 let jih je bilo 20 %. Leta 2015 so bile te številke naslednje: 4 % mladih, 60 % v starostni skupini 30–49 let, že 35 % starejših od 50 let.
V Sloveniji za izobraževanje manjši odstotek BDP, kot je povprečje v OECD in EU22
(Preglednici B2.1 in B2.2, str. 187–188)
Leta 2014 so države OECD namenile za izobraževalne institucije od primarne do visokošolske ravni v povprečju 5,2 % BDP; najmanj v Ruski Federaciji (3,3 %), največ v Veliki Britaniji (6,6 %).
Delež BDP za izobraževalne institucije je v Sloveniji 4,6 %, tj. nižji, kot je povprečje v državah OECD (5,2 %) in EU22 (4,8 %). Pri tem je osnovnošolski in srednješolski ravni namenjenih 76 % denarja (v OECD 70 %) ali 3,5 % BDP (OECD 3,6 %); 24 % celotnega stroška pa je namenjenih terciarnemu izobraževanju (OECD 30 %), kar je 1,1 % BDP (OECD 1,6 %).
| 2005 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| OECD | 5.0 | 5.3 | 5.2 | 5.2 | 5.2 | 5.2 |
| EU22 | 4.7 | 5.0 | 4.8 | 4.9 | 4.9 | 4.8 |
| Slovenija | 5.3 | 5.1 | 5.0 | 4.9 | 4.8 | 4.6 |
Krčenje in nestabilno financiranje izobraževanja iz javnih sredstev
(Preglednica B4.2, str. 210)
Za vse ravni izobraževanja, od primarne do terciarne, države OECD v povprečju namenijo 11,3 % (2014) vseh javnih sredstev (leta 2013 11,2 %). Ob tem za izobraževanje namenijo manj kot 8 % Češka, Madžarska, Italija in Ruska federacija, najmanj 16 % pa Brazilija, Kostarika, Indonezija, Mehika, Nova Zelandija in Južna Afrika. Povprečje javnih sredstev za izobraževanje EU22 za leto 2014 je 9,9 %. Za Slovenijo je mogoče iz zbranih podatkov EAG 2017 izpostaviti, da je v obdobju od leta 2010 do leta 2014 zabeležila padec sredstev za izobraževanje, delež sredstev za izobraževanje v celotnih javnih izdatkih pa se je v tem obdobju v Sloveniji zmanjšal najbolj v vseh državah OECD. Slovenija je leta 2014 za javno izobraževanje v skupnih odhodkih iz proračuna namenila 8,7 %, je pa med državami, v katerih financiranje izobraževanja iz proračuna ni bilo stabilno in se je od leta 2005, ko je znašlo 11,5 odstotka, zniževalo.
| 2005 | 2008 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | |
| OECD | 11.6 | 11.2 | 11.1 | 11.3 | 11.2 | 11.3 | 11.3 |
| EU22 | 10.5 | 10.3 | 9.9 | 10.0 | 9.8 | 9.8 | 9.9 |
| Slovenija | 11.5 | 10.5 | 10.1 | 9.9 | 9.6 | 7.5 | 8.7 |
Učiteljske plače pod povprečjem plač zaposlenih v drugih poklicih
(Preglednica D3.2a, str. 375; Preglednica D3.1a, str. 374; Preglednica D3.4, str. 369)
V povprečju držav OECD so vzgojitelji (predšolska raven) leta 2015 zaslužili 78 % plače v drugih poklicih zaposlenih terciarno izobraženih (za polni delovni čas zaposlenih posameznikov v starostni skupini od 25-64 let). Na primarni ravni osnovnošolskega izobraževanja je ta številka 85 %, na nižji sekundarni ravni (zadnje triletje OŠ) 88 %, srednješolski učiteljice in učitelji v OECD pa zaslužijo 94 % omenjene referenčne vrednosti. V Sloveniji vzgojitelj na predšolski ravni zasluži 63 % plače terciarno izobraženega posameznika, zaposlenega v drugih poklicih; 87 % na primarni ravni, 89 % na nižji sekundarni ravni (zadnje triletje OŠ) in 94 % na srednješolski ravni. Navedeni podatki kažejo, da plače slovenskih učiteljev ostajajo pod povprečjem plač drugih zaposlenih z visokošolsko izobrazbo.
OECD opozarja na zapoznel učinek gospodarske krize na učiteljske plače – te so se v obeh referenčnih obdobjih hkrati (tj. v 2010–2013 in 2013–2015) realno znižale le v tretjini vseh držav članic OECD in partnerskih državah: denimo v Avstriji, Angliji, na Finskem, v Franciji, Grčiji, na Irskem, v Italiji, na Škotskem in v Sloveniji. Plače leta 2015 so v teh državah ob upoštevanju paritete kupne moči realno večinoma ostale pod ravnjo leta 2010. Na predšolski ravni je vzgojitelj s 15-letnimi izkušnjami in tipičnimi zahtevanimi kvalifikacijami v povprečju v državah OECD leta 2014 zaslužil 39.227 USD (EU22 38.487 USD), na primarni ravni 42.864 USD (EU22 42.049 USD), na nižji sekundarni stopnji 44.623 USD (EU22 43.989 USD) in v srednji šoli 46.631 USD (EU 22 46.151 USD). V Sloveniji so te številke za leto 2015 na predšolski ravni 37.515 USD, od razredne stopnje OŠ do srednje šole pa 38.954 USD. Iz podatkov je razvidno, da so plače vzgojiteljev in učiteljev v vrtcih, osnovnih šolah in srednjih šolah v Sloveniji na vseh stopnjah karierne lestvice nižje, kot je povprečje OECD in EU22.
Zbornik Education at a Glance 2017 - klik!
Poudarki za Slovenijo – EAG2017 Country note_Slovenia - klik!
Uvod novinarske konference:
Odgovori in dodatna pojasnila novinarjem: