Zakaj smo se odločili za protestni shod

sindikalnim zaupnicam in zaupnikom

Spoštovani,

v teh posebnih obvestilih podrobneje pojasnjujemo razloge za protestni shod, ki ga bomo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture pripravili v sredo, 25. oktobra 2023, pred sedežem Vlade RS, na Gregorčičevi ulici v Ljubljani. Prosimo, vas da z zapisanim seznanite tudi preostale članice in člane sindikata v svojih zavodih.

Kot smo že izpostavili v nekaj dozdajšnjih dopisih, pričakujemo, da se bosta lahko sindikalnim zaupnicam in zaupnikom na shodu pridružila še po vsaj dva člana sindikata iz vsakega posameznega zavoda. V ta namen smo v Svizu za vodstva v vaših zavodih pripravili poziv, naj vam 25. oktobra 2023 omogočijo odsotnost z dela zaradi udeležbe na protestnem shodu. Še enkrat izpostavljamo, da za zbiranje prijav na območjih in vso logistično podporo udeležbi skladno z dogovorom tudi tokrat skrbijo predsednice in predsedniki območnih odborov Sviza.


Odločitev za protestni shod

Glavni odbor Sviza se je z napovedjo protestnega shoda pred sedežem Vlade RS, na Gregorčičevi ulici v Ljubljani neposredno odzval na predlog vladne pogajalske skupine o odpravi plačnih nesorazmerij, ki smo ga sindikati prejeli 18. septembra 2023. Ta predlog je v ključnih delih nesprejemljiv za zaposlene v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi, vlada pa je z njim odstopila od odprave plačnih nesorazmerij in to zamenjala s pasovnimi dvigi. Pasovni dvig pomeni, da se plače na primerljivih delovnih mestih vsem zvišajo za enako število plačnih razredov, in sicer ne glede na to, da so nekatere skupine zaposlenih pred tem že bistveno zaostajale za drugimi (povprečna osnovna plača učitelja z univerzitetno izobrazbo je – zaokroženo – 450 evrov nižja od osnovne plače uradnika z enako izobrazbo, podobna je primerjava s kulturo in znanostjo). Navedeno po pravilu velja za delovna mesta v šolstvu, znanosti in kulturi. Z enakimi, pasovnimi dvigi plač, brez da bi upoštevali poprejšnje zaostanke, se torej nesorazmerja prenašajo v nov plačni sistem, kar je za Sviz povsem nesprejemljivo. Pasovni dvigi so še zlasti nepravični do zaposlenih v znanosti, kjer so povprečne osnovne plače za vse ravni izobrazbe med najslabšimi v javnem sektorju.

V vladnem predlogu je odprava zaostankov pri plačah ustrezno upoštevana le za izhodiščno plačo učitelja na VII/2, a ta izjema ni posledica vladnega razumevanja, temveč izhaja iz stavkovnega sporazuma, v katerem je naš sindikat izsilil dvig omenjenega plače na 37. plačni razred. Vladna stran tega ni prebolela in je dvig plače učitelja začetnika, ki ga ni mogla več znižati, kompenzirala tako, da je zmanjšala razlike med strokovnimi nazivi (tudi v kulturi in sociali), hkrati pa umestila izhodiščne plače za vse druge strokovne delavce za en plačni razred nižje kot začetno plačo učitelja.

Za Sviz je nesprejemljiv tudi predlog znižanja števila dni dopusta in smo ga v celoti zavrnili.

Pogojno bi bili sprejemljivi učinki prevedbe plač v spodnji tretjini plačne lestvice – tj. do 30. plačnega razreda, kjer so številna delovna mesta skupine J –, če bi se delna izboljšanja plač začela že v prihodnjem letu ali da bi se vsaj vrednost plačnih razredov 1. januarja 2024 uskladila z negativnimi učinki inflacije, ki še vedno vztraja na visoki ravni.

Ob prenašanju nesorazmerij v nov plačni sistem, ki mu v Sviz odločno nasprotujemo, v vladnem predlogu kot še zlasti nesprejemljivo izstopa dvoje:

1. Vlada pričakuje, da se vrednost plačnih razredov do konca prehodnega obdobja, ko bo po korakih izvedena odprava plačnih nesorazmerij, sploh ne bi usklajevala z inflacijo. To bi pomenilo, da bi vrednost plačnih razredov od prihodnjega leta do začetka leta 2028 ostala nespremenjena, in sicer ne glede na inflacijo. To bi še zlasti prizadelo zaposlene z nižjimi plačami v skupini J. V Svizu in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja vztrajamo, da je treba negativne učinke inflacije na kupno moč zaposlenih nevtralizirati že prihodnje leto in zvišati vrednost plačnih razredov.

2. Vladni predlog grobo posega v ureditev strokovnih nazivov v šolstvu in kulturi, saj jih z zniževanjem razkorakov med njimi razvrednoti do take mere, da izgubijo osnovni smisel. Če znaša razkorak med enim in drugim strokovnim nazivom en plačni razred, pomeni to popolno razvrednotenje prizadevanja zaposlenega za to, da bi še bolj kakovostno opravljal strokovno delo. Vladni predlog s stiskanjem razkorakov med strokovnimi nazivi hkrati nesorazmerja do primerljivih delovnih mest z enako izobrazbo celo povečuje (glejte tabelo 1). Vsem uradnikom na ministrstvih in v drugih državnih organih se po vladnem predlogu osnovne plače zvišujejo za tri plačne razrede, kar je v povprečju bolje, kot to velja za delovna mesta z nazivi v kulturi in šolstvu (četudi so bili v prednosti že poprej!). V znanosti, kjer večina delovnih mest – tako raziskovalnih kot strokovnih – izrazito zaostaja za primerljivimi delovnimi mesti, se to nesorazmerje ohranja ali celo poglablja (glejte tabelo 2). V nadaljevanju izpostavljamo nekaj primerov tipičnih delovnih mest, ki kažejo, zakaj vladni predlog za Sviz ni sprejemljiv.



Tabela 1:



Vladni predlog lahko pospremimo s ciničnim komentarjem, da višja, kot je stopnja strokovnosti, manj je ta vredna.


Tabela 2:



Če primerjamo možne karierne poti učitelja in uradnika, je očitno, da bo učitelj (37 PR) začel svojo poklicno pot dva plačna razrede nižje kot uradnik (39 PR). Če bosta učitelj in uradnik dosegla najvišji možni naziv, se bo po vladnem predlogu razkorak med izhodiščnima razredoma najvišjega naziva povišal na osem plačnih razredov v škodo učitelja (učitelj 44 PR, uradnik 52 PR). Pretekla nesorazmerja se na začetku torej delno odpravljajo, skozi kariero, do vrha, pa se še poglabljajo.




Strokovni sodelavec v raziskovalni dejavnosti je že zdaj uvrščen izjemno nizko (32 PR); zaostajanje plač se ne odpravlja niti v izhodišču, ampak se razlika še dodatno povečuje, ker se osnovna plača strokovnega sodelavca z vladnim predlogom zaradi metodologije pasovnih dvigov zviša za zgolj dva plačna razreda.




Vladni predlog predvideva »pasovni« dvig na vseh uradniških delovnih mestih z univerzitetno izobrazbo (VII/2) za tri plačne razrede.



Tabela 3:



V tabeli 3 smo izpostavili nekaj primerov delovnih mest iz plačne skupine J in prikazali, kaj bi zaposlenim na teh delovnih mestih prinesel nov plačni sistem. Ob tem opozarjamo, da bi po vladnem predlogu prišlo do končne uskladitve šele julija 2027 ter da se ves ta čas in še do 1. januarja 2028 plače ne bi usklajevale z inflacijo. To za Sviz ni sprejemljivo, saj bi se tako učinki predvidenih zvišanj povsem izničili.

V vladni pogajalski skupini ni razumevanja za naša opozorila, da je predlog pasovnih uskladitev plač za nas nesprejemljiv, da neusklajevanje plač z inflacijo ni razumno, da je nesprejemljiv poseg v strokovne nazive, ki poglablja razlike, da je nesprejemljivo znižanje vrednosti drugih strokovnih delovnih mest v razmerju do učitelja, da se ne izboljšuje položaj zaposlenih v znanosti, da visokošolski učitelji zaostajajo za plačami zdravnikov, zato smo se odločili, da nestrinjanje z vladnim predlogom izrazimo na protestnem shodu. S shodom pred sedežem Vlade RS želimo podčrtati, da na tak vladni predlog za odpravo plačnih nesorazmerij ne pristajamo, in hkrati napovedati, da se bomo za legitimne interese našega članstva borili tudi, če bo treba naše aktivnosti po protestnem shodu še zaostriti. To nam omogoča tudi aktualni stavkovni sporazum.


V solidarnosti in z lepimi pozdravi,


Marjana Kolar, predsednica glavnega odbora SVIZ

Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ

Priloge

• - plakat za protestni shod 25. oktobra 2023 (.pdf, .jpg; v italijanskem jeziku, v madžarskem jeziku)
• - vabilo na razširjeno sejo Glavnega odbora Sviza
• - dopis vodstvom zavodov za udeležbo članic in članov Sviza na protestnem shodu