Zakaj svetovalni delavci niso vredni manj?
V nadaljevanju objavljamo dopis, ki so ga pripravili svetovalni delavci vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol in dijaških domov, in sicer z namenom, da podrobno pojasnijo svoje delo, obveznosti in odgovornost ter da z njim opozorijo na neustrezen predlog Vlade RS v zvezi z uvrstitvijo delovnega mesta svetovalnega delavca v neustrezen plačni razred v novih plačnih stebrih, kar lahko povzroči hude anomalije na področju vzgoje in izobraževanja po celotni vertikali.
Dopis so pripravili z namenom, da bi razumeli in spoznali pomembnost vloge svetovalnega delavca ter jo ustrezno ovrednotili.
DOPIS VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE IN PRISTOJNIM MINISTRSTVOM GLEDE PREDLOGA O IZHODIŠČNEM PLAČNEM RAZREDU SVETOVALNIH DELAVCEV V NOVIH PLAČNIH STEBRIH
Spoštovani,
na vas se obračamo z namenom, da utemeljimo razloge, zakaj je delovno mesto svetovalnega delavca v vrtcu, osnovni šoli, srednji šoli in v dijaških domovih vredno več, kot trenutno ocenjuje Vlada Republike Slovenije. Ta je v novih plačnih stebrih podala predlog uvrstitve delovnega mesta svetovalnega delavca v 34. plačni razred, kar je tudi nižje od izhodiščnega plačnega razreda vzgojiteljev in učiteljev. To nas je globoko prizadelo in vznemirilo. Žalosti in jezi nas sporočilo, ki ga s tem prejemamo: »Vaše delo v vzgoji in izobraževanju ni pomembno in ga ne cenimo.« Kljub dejstvu, da je številčno svetovalnih delavcev bistveno manj kot vzgojiteljev in učiteljev, smo vsakodnevno izredno vpeti v dogajanje v zavodu, sodelujemo na vseh ravneh in z vsemi deležniki (otroki, učenci, sodelavci, vodstvom, starši in zunanjimi strokovnjaki) ter poleg drugih delovnih nalog, ki jih imamo, pomagamo tam in takrat, ko drugi sami ne zmorejo.
Ker želimo, da je naše sporočilo jasno, bomo povzeli, kaj počne svetovalni delavec v vrtcu, v osnovni šoli, kaj v srednji šoli in kaj v dijaških domovih. Imamo namreč občutek, da vladi in pristojnim ministrstvom ni jasno, kaj počnemo in s čim se soočamo pri svojem delu.
Delo svetovalnega delavca v vrtcu:
- sodelovanje in pomoč pri vpisu otrok in uvajanju otrok v vrtec, pri prehajanju iz ene skupine v drugo, pri prehajanju v drug vrtec ali na višji nivo šolanja (osnovna šola);
- detekcija, prepoznavanje, urgiranje pri otrocih s primanjkljaji, s posebnimi potrebami in drugih ranljivih otrocih ali nadarjenih otrocih;
- nudenje pomoči otrokom s težavami iz socialnega okolja, s težavami v prilagajanju in sodelovanju v skupini, otrokom z razvojnimi težavami in posebnimi potrebami;
- spremljanje razvoja skupine v oddelku in spremljanje razvoja posameznega otroka v oddelku;
- izvajanje preventivnega dela v obliki delavnic (ki jih pripravijo sami), pripravljanje raznih didaktičnih iger, izvajanje delavnic, pripravljenih s strani zunanjih institucij;
- pomoč in podpora otrokom, vzgojiteljem v zahtevnih in akutnih situacijah, ko je potrebno takojšnje urgiranje (npr. sum na nasilje nad otrokom, čustveni izbruhi otrok posebnimi potrebami);
- neposredno svetovanje in pomoč pri oblikovanju skupine kot socialne skupnosti, pri izboljšanju klime v oddelku, svetovanje v primeru vzgoje otrok s posebnostmi v vedenju, v zahtevnih situacijah, pri organizaciji in izvedbi prehranjevanja pri otrocih s težavami s prehranjevanjem, organizaciji počitka za otroke s težavami s spanjem;
- svetovanje in sodelovanje pri zagotavljanju prilagoditev za otroke s posebnimi potrebami v oddelku (npr. pri pripravi fizičnega in socialnega okolja, pri prilagajanju načrtovanega dela, prilagajanju rutinskih dejavnosti, pri organizaciji časa, načinov komuniciranja z otroki, izboru didaktičnih igrač);
- svetovanje in posvetovanje o vzgojiteljevih pogojih dela in nudenje pomoči pri razreševanju težav;
- svetovanje o možnosti vključevanja staršev v vzgojno-izobraževalno delo v oddelku, o uspešnih načinih informiranja staršev o primanjkljajih, ki jih v vrtcu opazimo pri otroku;
- skupaj z vzgojiteljem in vzgojiteljem-pomočnikom analiziranje njunega dela in iskanje rešitev na področjih, kjer je prostor za izboljšavo;
- koordinacija vzgojno-izobraževalnega dela otrok s posebnimi potrebami, ki so integrirani v redne oddelke;
- sodelovanje pri strokovnem izobraževanju in usposabljanju vzgojiteljev in vzgojiteljev pomočnikov (ugotavljanje potreb po strokovnem izpopolnjevanju, načrtovanje predavanj, seminarjev, delavnic…);
- vodenje strokovnih aktivov za vzgojitelje in vzgojitelje pomočnike, priprava predavanja ali delavnice glede na trenutno problematiko, predstavitev in predaja/posredovanje strokovne literature;
- pomoč in svetovanje staršem pri uvajanju otroka v vrtec, pri prehodih otroka v drugo skupino, drug vrtec ali v osnovno šolo;
- spodbuda in nudenje pomoči staršem pri sprejemanju otrokovih posebnosti v razvoju, informiranje pri iskanju možnosti pomoči otroku in zagotavljanju ustrezne pomoči (npr. predstavitev poteka zgodnje obravnave), informiranje in spodbujanje staršev o njihovih možnostih nudenja pomoči otroku, o starševski vlogi;
- pomoč staršem in vodenje pri vzpostavljanju komunikacije z ustreznimi ustanovami ali strokovnjaki posebnih znanj (razvojne ambulante, centri za duševno zdravje, centri za socialno delo, svetovalni centri, nevladne organizacije, dnevni centri, krizni centri…);
- podpora staršem pri težkih odločitvah;
- svetovanje pri vzgoji otroka glede na njegove potrebe;
- redno in aktivno sodelovanje na vzgojiteljskih zborih, kolegijih vrtca;
- sodelovanje pri nastajanju letnega delovnega načrta vrtca in posameznih enot vrtca, predlaganje možnosti za višanje kakovosti vrtca, evalvacija kakovosti programov;
- elovanje z vodstvom pri načrtovanju specialne-pedagoške pomoči otrokom s posebnimi potrebami; pri nakupu pripomočkov za otroke s posebnimi potrebami in didaktičnih igrač za otroke;
- posvetovanje z vodstvom glede potreb po raziskovalnem in razvojno-analitičnem delu v vrtcu;
- svetovanje vodstvu glede izobraževanj za strokovne delavce vrtca;
- svetovanje vodstvu glede izboljšanja oblik sodelovanja s starši, izobraževanja za starše (šole za starše);
- tesno, redno in aktivno sodelovanje z različnimi zunanjimi institucijami (npr. razvojne ambulante, centri za duševno zdravje, centri za socialno delo, Zavod za šolstvo RS, svetovalni centri, nevladne organizacije, osnovne šole, šole s posebnimi programi, varne hiše, krizni centri…);
- sodelovanje in koordinacija postopkov izvedbe sklepa sodišča o izvršbi (ob skrajnih ukrepih - začasnih odvzemih otroka disfunkcionalnim staršem), sodnega izvršitelja in strokovnih delavcev pristojnega centra za socialno delo; skrb za nudenje strokovnega suporta strokovnim delavcem vrtca v teh primerih;
- koordinacija zunanjih izvajalcev dodatne strokovne pomoči (urejanje urnikov, prostora, materiala, sprejemanje novih strokovnih delavcev);
- redno sodelovanje z izvajalci zgodnje obravnave različnih profilov (specialni in rehabilitacijski pedagog, inkluzivni pedagog, socialni pedagog, logoped, surdopedagog, tiflopedagog, tolmač slovenskega znakovnega jezika…), posvetovanje o otrocih s posebnimi potrebami, nudenje podpore v težkih situacijah;
- vodenje in koordinacija dela strokovne skupine vrtca za zgodnjo obravnavo, priprava individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami, spremljanje izvajanja in po potrebi dopolnitev, spreminjanje programa, vodenje dokumentacije otrok (osebne mape otrok), vključno z zaznamki in zapisniki sestankov in pogovorov;
- sodelovanje pri pripravi publikacije v vrtcu, organizaciji »dnevov odprtih vrat« in drugih oblik sodelovanja s starši;
- pomoč vzgojiteljem in vodstvu pri implementaciji novih oblik sodelovanja med vrtcem in starši, zunanjimi institucijami;
- skrb za ogled vrtca;
- povezovanje in aktivno sodelovanje v regijskih aktivih svetovalnih delavcev in v Republiški aktiv svetovalnih delavcev vrtcev;
- stalno profesionalno izpopolnjevanje;
- ažurno spremljanje sprememb v zakonodaji, upoštevanje pri lastnem delu in po potrebi informiranje drugih strokovnih delavcev (npr. zakonodaja, vezana na otroke s posebnimi potrebami, na nasilje v družini).
Delovno mesto svetovalnih delavcev se za čas samostojne Slovenije ni spremenilo, ponovno ovrednotilo in prilagodilo glede na potrebe družbe, sodobnih družin in predšolskih otrok. S posluhom ministrstev se je s spremembo in prenovo zakonov položaj otrok s posebnimi potrebami znatno izboljšal in omogočil bolj učinkovite ukrepe za zgodnjo obravnavo. Zaradi teh sprememb in drugih vplivov se v zadnjih letih povečuje število prepoznanih in obravnavanih otrok s posebnimi potrebami. Zato se zahtevnost dela svetovalnih delavcev v vrtcu in pričakovanja do pomoči, znanja in čustvene podpore, ki jo premoremo in nudimo svetovalni delavci, konstanto stopnjuje tako s strani staršev, kot tudi strokovnih delavcev vrtca. Iz tega izhaja, da moramo svetovalni delavci v vrtcih skrbeti za svoj profesionalni razvoj in se nenehno izobraževati, izpopolnjevati in prilagajati novonastalim situacijam v VIZ, da zmoremo podpreti vse zgoraj navedene deležnike. Nenazadnje pa moramo svetovalni delavci skrbeti tudi za svoje duševno zdravje, saj smo zaradi neustreznih pogojev, v katerih opravljamo svoje delo, iz leta v leto bolj obremenjeni, kar nas vse pogosteje vodi tudi v izgorelost.
Delo svetovalnega delavca v osnovni šoli:
- učenci z učnimi težavami: odkrivanje učencev z učnimi težavami, opredelitev ovir in močnih področij učenca, svetovanje oziroma nudenje učne pomoči učencem, informiranje učiteljev, svetovanje in posvetovanje (o težavah učencev, o potrebnih prilagoditvah oblik in metod dela), po potrebi priprava izvirnega delovnega projekta pomoči za posameznega učenca, sodelovanje s starši učencev z učnimi težavami, svetovanje glede ustrezne pomoči in usmerjanje v zunanje institucije (npr. k logopedu, specialnemu pedagogu), sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki glede diagnostike otrokovih težav, urejanje dokumentacije, vodenje osebnih map;
- razvojno-preventivno delo na področju učenja in poučevanja z namenom izboljšanja kvalitete učenja, razvijanja strategij, metod in tehnik učenja, učnih navad ipd (npr. izvedba delavnic); svetovanje staršem glede učnih navad, učnih strategij, priprava predavanja za starše;
- učenci s posebnimi potrebami: identifikacija otrok s posebnimi potrebami, sodelovanje z razredniki in učitelji, opazovanje učencev v razredu, sodelovanje s starši pred postopkom usmerjanja, predstavitev postopka usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, svetovanje, pomoč pri izpolnjevanju zahteve za uvedbo postopka usmerjanja, koordinacija postopka usmerjanja na šoli (priprava poročila o otroku, zapis pogovora z otrokom, sodelovanje z zunanjimi institucijami glede diagnostike otrokovih težav, sodelovanje z vodstvom (seznanitev s problematiko, pri imenovanju strokovnih skupin, pri preverjanju in zagotavljanju ustreznih pogojev) in zunanjimi institucijami pri preverjanju in zagotavljanju ustreznih pogojev za integracijo učencev s posebnimi potrebami), koordinacija in vodenje dela strokovne skupine za pripravo in spremljanje izvajanja individualiziranega programa za učence s posebnimi potrebami (koordinacija in vodenje sestankov strokovne skupine, obveščanje članov strokovne skupine, posvetovanje z njimi, skupna priprava osnutka IP…), svetovanje pri uresničevanju individualiziranega programa (o ciljih, prilagoditvah v IP…), stalno spremljanje učenca, sodelovanje s starši učencev s posebnimi potrebami, urejanje dokumentacije, vodenje osebnih map, pomoč pri zagotavljanju prilagoditev (npr. opravljanje ocenjevanja izven razreda, omogočanje podaljšanjega časa pisanja…);
- nadarjeni učenci: pomoč učiteljem pri evidentiranju nadarjenih učencev, izpeljava postopka identifikacije nadarjenosti, vseskozi sodelovanje s starši z namenom pridobitve soglasij, informiranja…, koordiniranje priprave individualiziranega programa dela za identificirane nadarjene učence ter spremljanje, pomoč učiteljem pri oblikovanju predlogov aktivnosti
- področje šolske kulture, vzgoje, klime in reda: svetovanje in pogovori z učenci ob kršitvah šolskih pravil, neposredno nudenje pomoči ali organizacija pomoči učencem z vzgojnimi in disciplinskimi težavami (oblikovanje individualiziranega vzgojnega načrta, izvajanje vzgojnih dejavnosti), posvetovanje z učitelji in vodstvom o vzgojno-izobraževalnih ravnanjih, o zagotavljanju osnovnih pogojev za varno in spodbudno učno okolje, o zagotavljanju osnovne varnosti in spodbudnega okolja tudi zunaj pouka (med odmori, v garderobi, na igrišču ipd.) ter posvetovanje z učitelji pri delu z oddelčnimi skupnostmi (reševanje konfliktov, oblikovanje ustrezne oddelčne klime ipd.), organizacija ali izvedba preventivnih delavnic z učenci, sodelovanje s starši učencev, ki imajo vzgojne/disciplinske težave in osveščanje staršev o osnovnih vzgojnih načelih in o učinkovitem delu z učenci, ki imajo vzgojne/disciplinske težave;
- koordinacija ali izvedba preventivnih delavnic z učenci v zvezi s telesnim, osebnim in socialnim razvojem v okviru oddelčne skupnosti, nudenje strokovne pomoči oziroma svetovanje otrokom s psihosocialnimi težavami in svetovanje staršem;
- področje šolanja: pridobivanje podatkov s strani ministrstva o šoloobveznih otrocih, organizacija in izvedba vpisa, sodelovanja z MOK, zdravstvenim domom, povezovanje z vrtci, organizacija/izpeljava roditeljskih sestankov za starše, priprava, urejanje in hramba potrebne dokumentacije (npr. vpisni listi, potrdila o šolanju), pridobitev raznih dokumentov s strani staršev (npr. glede potrebe po podaljšanem bivanju itd.), urejanje baz podatkov (npr. CEUVIZ, eAsistent; vpisovanje podatkov v matično knjigo); vodenje postopkov v primeru predlogov za odlog začetka šolanja ali odlog šolanja med šolskim letom (pogovori s starši, svetovanje, spremljanje otrok, koordinacija dela strokovne komisije za ugotavljanje pripravljenosti otrok za vstop v šolo, izdelava mnenja komisije), vseskozi sodelovanje z vodstvom glede vpisa v šolo; oblikovanje oddelkov prvega razreda; izpeljava prepisov med šolami, sodelovanje pri oblikovanju oddelkov v primeru mešanja oddelkov tekom šolanja ter pri odločanju o oddelku, ki ga bo obiskoval otrok v primeru prešolanja, ponavljanja; pomoč učencem pri vključevanju v šolsko življenje, podajanje strokovnega mnenja o ponavljanju, prešolanju učencev;
- področje socialno-ekonomskih stisk: podpora in pomoč pri reševanju socialnih stisk, informiranje učiteljev in staršev o možnostih brezplačnih letovanj ter o možnosti pomoči pri nakupu šolskih potrebščin, sodelovanje z zunanjimi institucijami in koordiniranje pomoči v različnih humanitarnih akcijah (CSD, Društvo prijateljev mladine Koper, Območno združenje Rdečega križa Koper);
- nasilje v družini: v skladu z zakonodajo izvajanje nalog na področju preprečevanja nasilja v družini (prijava suma nasilja…) in sodelovanje z zunanjimi institucijami (CSD, policija), spremljanje učencev in svetovanje, nudenje opore, pomoči učencem, kjer obstaja sum nasilja v družini, sodelovanje in svetovanje učiteljem v primeru zaznave nasilja v družini učenca, posvetovanje z razredniki, vodstvom, drugimi vključenimi učitelji;
- področje karierne orientacije: izvedba delavnic za učence z namenom informiranja o nadaljnjem izobraževanju, poklicih in možnostih zaposlovanja, organizacija obiskov učencev v podjetjih, pri delodajalcih, pogovorov z dijaki, s predstavniki posameznih poklicev, spremljanje učencev in individualno ali skupinsko svetovanje, svetovalno in posvetovalno delo z učitelji in drugimi sodelavci na šoli (npr. s knjižničarjem pri vzpostavljanju in vzdrževanju baz poklicno-informativnih gradiv na šoli), s starši (organizacija in izvedba predavanj za starše, individualno poklicno svetovanje za starše), vodstvom ter z zunanjimi ustanovami (npr. ZRSZ, s srednjimi šolami – glede dnevov odprtih vrat, informativnega dne);
- druge naloge, kot npr. pomoč ravnateljem pri izvedbi Nacionalnega preverjanja znanja, koordinacija pri dodeljevanju statusov učencev, pri izbirnih predmetih, koordinacija projektov, sodelovanje pri pripravi letnega delovnega načrta šole, na uvodnih roditeljskih sestankih, sodelovanje z vodstvom in pomoč pri pedagoškem vodenju šol (npr. pri načrtovanju, organiziranju ali izvedbi delavnic in predavanj za zaposlene in starše); nadomeščanja odsotnih učiteljev (kar terja izjemno fleksibilnost, saj je potrebno celotno delo pustiti in vskočiti v razred ali v skupino);
- sodelovanje na aktivih učiteljev, kolegijih, ocenjevalnih konferencah;
- povezovanje in aktivno sodelovanje v regijske aktive;
- stalno profesionalno izpopolnjevanje;
- ažurno spremljanje sprememb v zakonodaji, upoštevanje pri lastnem delu in po potrebi informiranje drugih strokovnih delavcev (npr. zakonodaja, vezana na otroke s posebnimi potrebami, na nasilje v družini).
Bistvena naloga svetovalne službe znotraj osnovne šole je zahtevna koordinacija med vodstvom, kolektivom in potrebami otrok in njihovih družin. Neprestano išče, načrtuje in implementira individualizirane rešitve, ki bi bile v pomoč posamezniku (otroku, staršu, učitelju, vzgojitelju, pomočniku, ravnatelju, študentu, hišniku...) za premagovanje institucionalnih in sistemskih vzgojno-izobraževalnih zahtev (s strokovnim usmerjanjem, psihološko, pedagoško, metodološko in vsestransko podporo) ter se hkrati trudi zagotavljati ustrezno socialno skupnost v celotni ustanovi.
Delo svetovalnega delavca v srednji šoli in dijaškem domu:
- sodelovanje pri vpisu in sprejemu novincev, ki zajema uvodne razgovore, sprejem in kontrola morebitne dokumentacije, podajanje informacij pri prenosu prijav, svetovanje in vpisovanje dijakov, ki se želijo prešolati;
- novince svetovalni delavec evidentira in razvojno spremlja, posebej ponavljalce in preusmerjene dijake;
- vsakemu dijaku nudimo stalno omogočen dostop do svetovalnih in razbremenilnih razgovorov;
- v različnih situacijah organiziramo skupinske oblike dela z dijaki, da izboljšajo kvaliteto učenja in v primerih razreševanj morebitnih skupinskih težav;
- dijake informiramo o razpisih štipendij in drugih razpisih in jim pomagamo pri subvencijah;
- izvajamo intervencije v posebnih primerih osebne ali socialne ogroženosti;
- v okviru poklicne orientacije izvajamo promocijo poklicev in izobraževalnih programov, se povezujemo tudi z razredniki in drugimi strokovnimi delavci šole, da izvedemo najvišjo kakovost poklicne orientacije;
- sodelujemo pri študijskem usmerjanju in posledično sodelujemo z več zunanjimi ustanovami, kot so Zavod RS za zaposlovanje, Visokošolsko prijavno-informacijsko službo, delodajalci idr.;
- vključeni smo v vso organizacijo in izvajanje izobraževanj ter delavnic za dijake, strokovne delavce šole in starše;
- izvajamo strokovno pomoč in podporo pri vzgojno-izobraževalnem delu z dijaki, ki jo izvajamo neposredno;
- svetovalni delavci smo tudi koordinatorji za dijake s posebnimi potrebami, naša naloga je priprava, izvedba in spremljanje individualiziranega programa, pri čemer sodelujemo tako z razredniki, drugimi strokovnimi delavci šole, kot tudi z vodstvom;
- sprejemamo in svetujemo novincem, ponavljalcem, preusmerjenim in integriranim dijakom;
- izvajamo intervencije v akutnih situacijah, ko je razrešitev problema potrebna takoj, vodimo proces pomoči dijaku žrtvi, se povezujemo z zunanjimi institucijami in nevladnimi organizacijami, da zagotovimo kar se da najuspešnejšo pomoč;
- obravnavamo zahtevne situacije, ki so povezane z družbeno problematiko (ksenofobija, homofobija, spletno, fizično, psihično nasilje ipd.);
- svetujemo, nudimo pomoč in oporo dijakom pri razreševanju osebnih stisk, razvojnih težav ali situacijskih težav, kot so na primer razne osebne stiske, duševne stiske ali motnje, učne težave, vedenjske težave in socialna problematika;
- svetujemo ravnatelju, ki se vedno obrne na nas ob nastopu težav, izzivov, problemov, kar pomeni da smo za uspešno delovanje šole nepogrešljiv element;
- aktivno sodelujemo na sejah oddelčnega učiteljskega zbora in celotnega učiteljskega zbora;
- sodelujemo na strokovnih aktivih in skrbimo za stalno profesionalno izpopolnjevanje;
- svetujemo in se posvetujemo s profesorji glede izvajanja pouka ali vodenja oddelčne skupnosti;
- organiziramo predavanja za starše in druge oblike skupinskega dela s starši;
- izvajamo aktivno sodelovanje s starši, opravljamo pogovore in jim svetujemo;
- vodimo dokumentacijo dijakov s posebnimi potrebami, dijakov z vedenjskimi, učnimi in čustvenimi težavami.
Svetovalni delavci v srednjih šolah in dijaških domovih pokrivamo široko področje delovanja šole in pomoči dijakom. Pri svojem delu se moramo zanesti nase, saj nimamo kolektiva (svetovalne službe), s katerim bi lahko izmenjevali strokovna mnenja in skupaj iskali ustrezne rešitve, zato je tudi breme posameznih strokovnih odločitev, ki jih moramo sami sprejemati, toliko večje, kar lahko ob prekomernih psiholoških obremenitvah vodi tudi v čustveno izčrpanost ali profesionalno iztrošenost oz. izgorelost, ki je poznana v poklicih pomoči ljudem, kot je naš.
Svetovalni delavec je visoko izobražen in usposobljen strokovnjak s poslanstvom uravnavati potrebe in zahteve posameznikov znotraj dotične vzgojno-izobraževalne ustanove. Je soustvarjalec zdravega vzgojno-izobraževalnega okolja, tako za otroke/učence/dijake kot za kolektiv (vzgojitelje ali učitelje in ostale) ter vodstvo. Postavljen je v kompleksno vlogo med vodstvom in ostalimi strokovnimi delavci ter pogosto tudi v zahteven položaj zagovarjanja strokovnih stališč (potrebe in pravice otrok) in pogajanja z zahtevami in objektivnimi, marsikdaj finančnimi (z)možnostmi ustanove.
Svetovalni delavec neprestano išče, načrtuje in implementira individualizirane rešitve, ki bi bile v pomoč posameznemu deležniku vzgojno-izobraževalne ustanove (t.j. otroku/učencu/dijaku, staršu, učitelju, vzgojitelju, pomočniku, ravnatelju, študentu...) za premagovanje institucionalnih in sistemskih vzgojno-izobraževalnih zahtev na način, da strokovno usmerjanja, nudi psihološko, pedagoško, metodološko in vsestransko podporo. Trudi se zagotavljati ustrezno socialno skupnost dotične ustanove, kjer je zaposlen.
OBRAZLOŽITEV IN ZAKLJUČEK
Če želimo dohajati družbene (vse bolj pereče) problematike, ki se odpirajo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, smo primorani v naš profesionalni razvoj vlagati veliko. Pogosto tudi samoplačniško, kajti ponudba KATIS ni dovolj bogata in ažurna z najnovejšimi spoznanji in oblikami pomoči naših strok. Velikokrat si sam iščemo dodatna izobraževanja (tudi samoplačniško) tako v Sloveniji, kot v tujini.
Glede na predlagano uvrstitev v nižje plačne razrede lahko pričakujemo, da se bo vedno manj mladih odločalo za zaposlitev na delovnem mestu svetovalnega delavca v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in iskalo rešitve tudi v zasebnem sektorju. Delovno mesto, ki je kljub zahtevnemu položaju tako nizko ovrednoteno, ne bo privlačno za nikogar. To pa nakazuje tudi na odhajanje že zaposlenega kadra, ki se pogosto tudi zaradi prevelikega obsega dela, ki povzroča preobremenjenost, sooča s stisko, visoka mera odgovornosti in zavzetosti za strokovno delo pa ga potiska v poklicno iztrošenost, pregorelost (v strokovni literaturi poznana kot sindrom burn out). Ob tem se lahko pričnejo pojavljati težave z nezbranostjo, spominom, nespečnostjo, kar sčasoma vse pogosteje vodi v težave na duševnem in telesnem zdravju, kar se nujno odrazi na daljših odsotnostih z delovnega mesta in kasneje tudi odhodih z delovnega mesta ali predčasnim, tudi invalidskim upokojevanjem.
Ker se zavedamo, kaj bi to pomenilo (nepopravljive posledice, ki lahko vplivajo na več generacij!) in si tega ne želimo, saj bi to škodljivo vplivalo na celotno družbo (otroci in mladostniki ne bi dobili pravočasno – ali pa ustreznih pomoči sploh ne bi dobili!!!, starši bi ostali brez pomoči, vodenja in opore, prav tako pa tudi vzgojitelji in učitelji bi ostali sami pri razreševanju težav posameznika ali celotne skupine, razreda …), ker smo odgovorni do svojega poklica in do vseh, na katere se naše delo nanaša in ker se cenimo, saj smo strokovni in angažirani pri delu z otroki in mladostniki, ter si želimo še v prihodnje opravljati spoštovan poklic, v tem dopisu na vas apeliramo, da uvidite naš doprinos k delovanju vzgojno-izobraževalnih institucij in našega pomena za otroke, učence in dijake ter nas primerno ovrednotite.
S tem dopisom želimo tudi opozoriti, da je zaradi zahtevnosti našega dela za svetovalnega delavca primeren izhodiščni razred višji od vzgojitelja predšolskih otrok ali učitelja!
Smo visoko izobražen kader, kar zahtevajo tudi pogoji za zaposlitev na delovno mesto, saj se zahteva končan univerzitetni študij ali višje, se pravi stopnja VII/2. Če to primerjamo z delovnim mestom vzgojitelja predšolskih otrok, vidimo, da trenutni predlog degradira delovno mesto svetovalnega delavca, saj so za vzgojitelje predšolskih otrok kriteriji za zaposlitev nižji, in sicer končan visokošolski študij ali višje, se pravi VII/1. Prav tako so za svetovalne delavce kriteriji za napredovanje v nazive zahtevnejši, kot za vzgojiteljice in so primerljivi pomočnikom ravnateljem, učiteljem.
Pomembna informacija, ki smo jo prejeli v trenutku zaključevanja tega dopisa in jo želimo izpostaviti, je podpora s strani zaposlenih na fakultetah, ki poznajo in se zavedajo pomena svetovalnih delavcev po celotni vertikali, od vrtcev, do osnovnih in srednjih šol:
Na novinarski konferenci Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Slovenskega društva pedagogov, dne 21. 6. 2023, je dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc poudaril, da svetovalni delavec učiteljem in vzgojiteljem svetuje in si zato “zasluži vsaj isti izhodiščni razred kot tisti, ki mu svetuje”.
Dekanja ljubljanske filozofske fakultete Mojca Schlamberger Brezar je zbranim obrazložila, da pri njih izobražujejo tako učitelje kot kadre za svetovalne delavce in vsi dobijo enako raven univerzitetne magistrske izobrazbe, zahtevnost in pomen strokovnega dela obojih pa sta enakovredna.
Podpira nas tudi zveza ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, kar je istega dne povedal Gregor Pečan, ki ga skrbi zaposlovanje tega kadra v prihodnje.
Konec našega dopisa dopolnjujemo z našimi podpisi, saj smo na delovnem mestu svetovalnega delavca resnične osebe, ki smo visoko izobražene in vsak dan delamo v zahtevnih situacijah z najranljivejšo populacijo naše družbe in to čutimo kot poslanstvo, za katero želimo biti ustrezno ovrednoteni.
S spoštovanjem,
Doroteja Perše, mag. prof. inkluz. ped. (dopis zbrala in uredila)
Nataša Štrekelj, univ.prof.def (dopis zbrala in uredila)
Janja Šopić, univ. dipl. psih. (dopis zbrala in uredila)
dr. Snežana Lešnik, univ. dipl. ped.
Martin Spacal, univ. dipl. psiholog
dr. Tanja Pavlič, univ. dipl. ped. in soc. kulture
Nika Vidergar, univ. dipl. ped. in prof. soc.
Jasmina Škvarč, univ. dipl. ped.
Kristina Urh, mag. prof. inkluz. ped.
Marina Makor, univ. dipl. psih.
Dajana Nedoh, univ. dipl. ped.
Tina Mojškerc, univ.dipl.soc.del., mag.prof.inkluz.ped.
Alja Rožman, mag. prof. soc. ped.
Lucija Gerdevič, mag. prof. ped. in zgo.
Sara Štajdohar, univ. dipl. ped.
Lenčka Prelovšek, univ. dipl.ped. psih.
dr. Lina Faletič, univ. dipl. psih.
Mateja Rejc, vzgojitelj defektolog za MVO
Jasna Podstudenšek, univ. dipl. psih.
Neja Šimon, univ. dipl. ped., fil.mag. ped.
Alenka Biščak, univ. dipl. pedagog
Danijela Želko, socialna delavka
Katja Matahlija, mag. prof. inkluz. ped.
Suzana Puconja, mag. prof. ped.
Petra Grmovšek, mag. prof. inkluz. ped.
Katarina Zidarič, mag. prof. inkluz. ped.
Karmen Mekota, univ.dipl.soc.pedagoginja
Frida Golja, univ. dipl. psih.
Anka Gogala, univ. dipl. psih.
Tadeja Fričovsky, uni. dipl. ped., prof. geo.
Mateja Šparovec, univ. dipl. psih.
Elizabeta Angelini, univ. dipl.soc.delavka
Martina Larsson, mag.prof. ped in mag.prof.špa.
Eva Nered, mag. psih.
Kaja Ivanetič, mag. prof. ped.
Petra Miklavič, univ. dipl. ped.
Dagmar Pirnovar Kadrijevič, univ. dipl. peda. in univ. dipl. soc. kult, spec. mang. v izobraževanju
Špela Žura, mag. soc. dela
Barbara Žužek Lackovič, mag. prof. ped. in mag. prof. soc.
Tjaša Hrastnik, dipl. soc. del.
Mirjam Žnidarčič, univ. dipl.soc. del.
Franja Čok, mag. soc. del. in prof. zgo.
Liljana Fajdiga, uni. dipl. ped. in prof. nem.
mag. Barbara Skalec Volk, univ. dipl. psih.
Karmen Stolnik, univ. dipl ped. in prof. soc.
Vesna Pogačnik, univ. dipl. psih.
Nadja Šuligoj Kunilo, univ. dipl. psih.
Tina Vrčon, uni. dipl. soc. ped
Teja Puc, univ. dipl. psih.
Jasmina Jevnikar, univ. dipl. psih.
Jerneja Marušič, mag.psih.
Nives Lužar, mag. prof. soc. in mag. prof. ped.
Irena Praznik, univ. dipl. soc. del.
Maruša Grešak, mag. psih.
Polona Kramar, univ. dipl. psih.
Tanja Kocjan, univ. dipl. psih.
Alenka Nagode, prof. soc. ped.
Miljana Krstič,univ. dipl. ped.
Davorka Polić Jošt, uni. dipl. ped.
Darja Rokavec, prof.ped in soc. kult.
Veronika Leskovar,univ. dipl. psih.
Dr. Gordana Rostohar, univ. dipl. psih., spec. klin. psih. svet.
Anja Pipan Dolenc, mag. prof. inkluz. ped.
Ivana Daolio, mag. prof. ped. in mag prof. fra.
Jadranka Čabraja, univ.dipl.psih
Lidija Povh, mag. prof. inkluz. ped.
Ivanka Stojanović, univ. dipl. ped., prof. zgod.
Leja Lampret, mag. psih.
Marjeta Blatnik, dipl. soc del. (UN)
Milica Bučar, univ. dipl. psih.
Sandra Terplan, mag. psih.
mag. Marinka Drofenik, univ. dipl. ped
Bojana Posavec Vaupotič, univ.dipl.ped. in univ..dipl. soc. k.
Julija Fekonja, prof. ped. in nem.
Maja Kirbiš, uni. dipl. ped
Greta Stiplošek Pajk, univ. dipl. ped.
Jerneja Kocman, univ. dipl. psih.
Zlatka Janžek, prof. ped.
Sara Babič, mag. prof. ped. in mag. prof. soc.
Nataša Vidovič, univ. dipl. ped in prof. soc.
mag. Štefan Petkovšek, dipl. soc. ped.
Tadej Vovko, univ. dipl. ped.
Maja Herič, univ. dipl. ped. in bio.
Maja Turšič, univ. dipl. psih.
Darja Kramberger, univ. dipl. psih.
Nika Martini, mag. prof. ped.
Maja Marija Minih, mag.psih.
dr. Suzana Golobb Strmšek, univ. dipl. soc. pedag.
Katja Žibert, univ. dipl. ped.
Tanja Fabjančič, univ. dipl. soc. del.
dr. Katja Valenčak, univ. dipl. fil. in ped.
Maja Sulčič, univ. dipl. pedagog in soc. kulture
Milanka Rantah, prof. defektologije
Eva Fekonja, univ.dipl.psih
Mojca Pevec, mag. soc. dela in prof. geo. in soc.
Gabrijela Ploj Zavšek, mag. psih.
dr.Ksenija Domiter Protner, prof.ped in soc.
Katarina Šepetavc, univ. dipl. ped.
Vesna Kukavica, univ. dipl. soc. pedagoginja
Nataša Zupan Cvetežar, univ. dipl. soc. del.
Mojca Zorec, univ. dipl. psihologinja
Mojca Podpadec, univ. dipl. ped. in prof. geo
Svjetlana Mišković, univ. dipl. soc. ped.
Ana Gvardjančič, univ.dipl. ped. in prof. zgo.
Edita Mezgec, univ. dipl. soc. ped.
Danijela Jelisavac, mag. prof. soc. ped.
Hana Skrt, mag. psih.
Samantha Sever, mag. prof. soc. in ped.
Ana Pančur, mag. soc. del.
Amanda Srpčič, dipl. soc. ped. (UN)
Diana Iskra, mag. prof. ped.
Mojca Mekiš, univ. dipl. soc. del.
Nina Ahčin, univ.dipl.ped.
Vesna Perić, uni. dipl. ped.
Daniela Janušić, mag. soc. del.
Blaž Uršič, mag. psih
Mojca Habič. prof. ped. in soc.
Živa Vidic, mag. psi.
Katarina Mohorič, mag. ink. ped.
Katja Miklavič, univ. dipl. ped.
Mateja Matajurc, univ. dipl. soc. del.
Borut Skočir, dipl. soc. del.
Doris Lozej, univ. dipl. psih.
Lilijana Sulič, dipl. soc. delavka
Anamarija Ferfolja, mag. prof. soc. ped.
Tamara Ortar, mag. prof. inkl. ped.
Irena Četina, univ. dipl. pedagoginja
Branka Pregelj Arčon, univ, dipl, psihologinja
Kristina Humar Rebec, univ. dipl. ped.
Maja Pahor, univ. dipl. psihologinja
Suzana Krančan, univ. dipl. ped.
Sabina Lidjan, mag. psih.
Karmen Grobin, univ. dipl. ped. in prof. špan.
Nevenka Skrt, univ.dipl.ped.
Mira Bandelj, univ.dipl.psihologije
Mojca Lapanja, univ. prof. defektologije in mag. prof. logop. in surdoped.,
dr. Mojca Čerče, univ. dipl. psih.
Sara Gorkič, mag. prof. socialne pedagogike
Urška Čuk, univ. dipl. psih.
Tina Brecelj, univ. dipl. ped.
Nataša Skrt Leban, univ. dipl. psih.
Nives Žibrik, soc. del.
Ana Kalin, univ. dipl. socialni pedagog
Izabel Hreščak, univ. dipl. psih.
Ksenija Leban, univ. dipl. psihologinja
mag. Barbara Stožir Curk, univ.dipl.psih.
Mojca Marinič, mag. psih.
Nataša Marinič, univ.dipl.psiholog
Marja Šifrer Vehar, pedagoginja
Tadeja Dimc, univ. dipl. psih.
mag. Maja Obid, univ. dipl. soc. ped.
Lara Bizjak, mag. prof. inkluz. ped.
Nataša Čuk, uni.,pedagog in prof. soc.
Hana Zega, mag. psih.
Nina Vehar, mag. prof. ped. in ital.
Mateja Komel, univ.dipl.pedagog in prof.sociologije
Vanesa Frančeškin, univ. dipl. ped. in prof. soc.
Vanja Kotar, univ. dipl. ped. in prof. um. zgod.
Maja Istenič, mag.prof.soc.ped.
Mateja Krečič, univ.dipl.soc.pedagog
Tina Koren, mag. prof. soc. ped.
Mateja Simčič, univ dipl. psih.
Anita Lisac, mag. psih.
Nataša Božič Rusjan, soc. del.
dr. Ana Kašček Bučinel, prof. šp. vzg.
Špela Sušanj, univ. dipl. slov.
Anja Kragelj, prof. def.
Poslano:
- Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije
- Ministrstvo za vzgojno in izobraževanje
- Ministrstvo za javno upravo
- Ministrstvo za zdravje
- Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ)
- Društvu šolskih svetovalnih delavcev