ZZrID

S sredino tega meseca, 15. decembra 2021, je začel veljati nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), uporabljati pa se bo začel z vstopom v novo leto, tj. 1. januarja 2022.

Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, pri pripravi katerega je aktivno sodeloval tudi SVIZ s Sindikalno konferenco visokega šolstva in znanosti, prinaša številne pomembne rešitve. Tako naj bi zagotovil pogoje za razvoj kakovostne in globalno primerljive znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter omogočal hitrejši razvoj in boljše vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor. Cilj novega zakona je zagotoviti sodoben znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočil višjo kakovost življenja za vse in zboljšal konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Ureja znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, ki se delno ali v celoti financira iz državnega proračuna in drugih virov (iz evropskih programov in skladov, lokalnih skupnosti in gospodarstva), določa organiziranost znanstveno-raziskovalnega in inovacijskega sistema, znanstveno-raziskovalno dejavnost ter financiranje, organiziranost, izvajanje in nadzor te dejavnosti.

Med drugim zakon ureja financiranje na način, ki omogoča stabilnost in avtonomen razvoj znanstvenoraziskovalne dejavnosti in njenih izvajalcev. Cilj je, da delež javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost doseže en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), in sicer s povečanjem državnega financiranja za najmanj 0,08-odstotne točke letno. To pomeni, da se bodo proračunska sredstva za znanost do leta 2025 predvidoma podvojila. Zakon javnim raziskovalnim organizacijam prinaša tudi več avtonomije, vključno s prenosom premoženja države, ki ga imajo v upravljanju, v njihovo last. Prenos lastninske pravice morajo raziskovalne organizacije urediti v petih letih po uveljavitvi tega zakona. Zakon tudi lajša pogoje pri podeljevanju koncesij za izvajanje javne službe v znanstvenoraziskovalni dejavnosti. Poudarek pa je še na vračanju slovenskih raziskovalcev iz tujine in učinkovitejšem prenosu znanja ter inovacijskem sodelovanju z gospodarstvom. Zakon prinaša tudi stimulativno nagrajevanje uspešnih raziskovalcev in odprt dostop do znanstvenih objav. Zakon prav tako naslavlja etiko in integriteto v znanosti, tudi z vzpostavitvijo nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti, ki se mora vzpostaviti najpozneje v šestih mesecih po začetku uporabe zakona.

Začetek veljavnosti dolgo nastajajočega novega  zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je pozdravil tudi predsednik Sindikalne konference visokega šolstva in znanosti SVIZ prof. dr. Jože Pungerčar, ob tem pa poudaril, da uveljavitev zakona ne bo enostavna – povezana je namreč z nekaj večjimi spremembami v zvezi s financiranjem in delovanjem celotnega raziskovalnega sistema nasploh.