Zaposleni v izobraževanju
Pri Statističnem uradu RS so ob koncu šolskega leta 2021/22 objavili podatke o zaposlenih v formalnem izobraževanju v Sloveniji. Kot izhaja iz objave, je bilo v pravkar sklenjenem šolskem oziroma študijskem letu v vrtcih zaposlenih vzgojiteljic in vzgojiteljev, v osnovnih šolah 22.795 učiteljic in učiteljev, v srednjih šolah 7.470 profesoric in profesorjev ter v višješolskih in visokošolskih ustanovah 5.540 strokovnih delavk in delavcev.
V vrtcih več vzgojiteljic in vzgojiteljev ter njihovih pomočnikov
V vrtcih je bilo zaposlenih 12.486 vzgojiteljic in vzgojiteljev ter njihovih pomočnikov, kar je za 5,4 % več kot v prejšnjem letu. Vzgojiteljic je bilo 96,1 %, vzgojiteljev pa 3,9 %. 6,1 % izmed vseh zaposlenih na tej ravni vzgoje in izobraževanja je delalo v zasebnem sektorju. Ena vzgojiteljica oz. vzgojitelj je skrbel povprečno za sedem otrok.
Z večjo generacijo osnovnošolcev tudi nekaj več osnovnošolskih učiteljev
V osnovnošolskem izobraževanju je bilo zaposlenih 22.795 oseb, od tega 2.951 moških in 19.844 žensk. Skupno število se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom povečalo za 1,6 %, k čemur so prispevale večje generacije osnovnošolcev. Med vsemi zaposlenimi na tej ravni izobraževanja je bilo moških nekaj manj kot 13 %, med vodstvenimi delavci pa 26 %.
Število srednješolskih učiteljev po drugi strani nekoliko manjše
V srednjih šolah za mladino in odrasle je bilo zaposlenih 7.470 strokovnih delavcev, kar je za 0,5 % manj kot v prejšnjem šolskem letu. Med njimi je bilo 6.299 učiteljev (od tega 66 % žensk), 297 vodstvenih delavcev (od tega 58 % žensk) in 266 svetovalnih delavcev (od tega 94 % žensk). 7.129 teh oseb je delalo v javnih srednjih šolah, 341 pa v zasebnih.
Izobrazba moškega dela strokovnega osebja na terciarni ravni v povprečju višja od izobrazbe njihovih kolegic
V ustanovah na terciarni ravni izobraževanja je bilo zaposlenih 5.540 strokovnih delavcev, kar je za 2,3 % manj kot v prejšnjem študijskem letu. Moških je bilo nekoliko več (54,9 %) kot žensk (45,1 %). Po stopnji izobrazbe so bili oboji večinoma doktorji oz. doktorice znanosti. Med moškim delom pedagoškega osebja je imelo visokošolsko izobrazbo 3. stopnje 81,5 % zaposlenih, med ženskami pa 76,4 %. Tudi delež tistih, ki so bili stari 50 ali več let, je bil med moškimi večji (43,1 %) kot med ženskami (37,9 %). Največ doktorjev znanosti je bilo v starostni skupini od 45 do 49 let.
Strokovno osebje s 3. stopnjo visokošolske izobrazbe na vseh ravneh izobraževanja
Pri pedagoških delavcih (redni in izredni profesor, docent) na terciarni ravni izobraževanja je 3. stopnja izobrazbe zakonsko predpisana. Na tej ravni izobraževanja je imelo v opazovanem študijskem letu to stopnjo izobrazbe 79,2% zaposlenih.
Vendar zaposlene s 3. stopnjo visokošolske izobrazbe najdemo tudi na preostalih ravneh izobraževanja (vrtci, osnovne in srednje šole). Njihov delež se je v zadnjih dveh letih zmanjšal.
Zaposleni v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah z visokošolsko izobrazbo 3. stopnje