Zaprte šole za priseljene učence

Pedagoški inštitut nadaljuje z raziskavo o prilagoditvah, poteku in učinkih pouka na daljavo za učence in učenke s priseljenskim ozadjem, ki so jo opravili v času prvega zaprtja šol spomladi 2020. Z vprašalnikom, ki so ga pripravili, želijo podrobneje raziskati, kako je pouk potekal v času drugega zaprtja šol (jesen-zima 2020/21). Posebej jih zanima, kako uspešno vam je po izkušnji prvega vala uspelo v šolah prilagoditi pouk na ravni organizacije in didaktične izvedbe, na kakšne težave ste pri tem naleteli, kako so vam o svojem počutju in obiskovanju pouka poročali otroci in mladostniki. Prav tako bodo za raziskovalke Pedagoškega inštituta zelo dragoceni tudi vtisi, ki jih bodo prispevali učenci in učenke ter dijakinje in dijaki, zato upajo, da bodo anketo izpolnili v čim večjem številu. Povezavi do spletnega vprašalnika za učitelje in učiteljice ter za učence/-ke, dijake/-inje:   za učitelje: https://1ka.arnes.si/SIRIUSucitelji za učence in dijake: https://1ka.arnes.si/SIRIUSucenci Vprašalnik je aktiven do 15. maja 2021, raziskovalke pa se že vnaprej zahvaljujejo za odgovore, ki jih boste prispevali, in za to, da boste anketo delili na vaši šoli.

 

Na Pedagoškem inštitutu so v okviru mreže SIRIUS – Evropske mreže za vključevanje priseljencev v izobraževanje na podlagi zaprtja šol lansko pomlad že pripravili  poročilo o poteku šolanja na daljavo z učenci priseljenci, ki je prek odgovorov učiteljev in ravnateljev prineslo vpogled v pouk na daljavo v času zaprtja šol ter ponudilo pomoč pri iskanju dobrih rešitev za prihodnje delo z učenkami in učenci priseljenci.

Avtorice poročila dr. Alenka Gril, mag. Sabina Autor in dr. Janja Žmavc so takrat poudarile, da bi bilo pri pouku na daljavo nasploh in pri tem še zlasti pri pouku na daljavo za učence in učenke priseljence treba upoštevati naslednje:  

* Za izvajanje pouka na daljavo morajo biti primarno zagotovljeni osnovni materialni pogoji. V času spomladanskega zaprtja šol se je pouk neprekinjeno izvajal tudi v razmerah, ko je bilo veliko pomanjkanje IKT opreme oziroma so bile težave v njenem nezadostnem številu (npr. če je v družini več šolajočih otrok ali starši delajo od doma). Težava je bila tudi v pomanjkanju ustreznega prostora za šolsko delo.

* Pri učencih in dijakih priseljencih je posebno skrb treba nameniti ohranjanju stika z govorjenim slovenskim jezikom. Prevladujoča raba IKT tehnologije v času karantene, ki temelji na enosmerni, pogosto le pisni komunikaciji (navodila in naloge učiteljev, izdelki, odzivi in poročila učencev …), ne more nadomestiti razvijanja jezikovne zmožnosti. To najbolj omogoča neposredna komunikacija v obliki pogovora v živo z učitelji in vrstniki v šoli pri pouku, med odmori in pri drugih obšolskih dejavnostih.

* Potrebnega je izjemno veliko truda, inovativnosti in dodatne angažiranosti učiteljev in multiplikatorjev za zagotavljanje poučevanja učencev priseljencev v okviru šole na daljavo. Tudi ob materialnih pogojih, načrtovanju vsebinskih prilagoditev in izdelavi novih gradiv, pouka ni mogoče uresničiti brez dodatnih učiteljevih dejavnosti. Te daleč presegajo njegov delovni čas, in so povezane z vzpostavljanjem in ohranjanjem stika z učencem ter nudenjem čustvene opore tako učencu kot njegovi družini.

* Izvajanja pouka na daljavo ni mogoče uresničiti brez podpore staršev. Slednji zlasti pri učencih prvega, delno pa tudi drugega triletja, pomembno prispevajo k uresničevanju vzgojno-izobraževalnih ciljev. Uspešnost tega sodelovanja je tesno povezana z znanjem in s socialno-ekonomskim statusom staršev oziroma družine. Pri učencih priseljencev ta podpora velikokrat umanjka, zlasti zaradi neznanja slovenskega jezika.

Zatem ko so se vzgojno-izobraževalne ustanove ponovno zaprle oktobra 2020, je Pedagoški inštitut novembra 2020 organiziral še nacionalni posvet »Prakse, ki uspešno implementirajo nove strategije vključevanja priseljencev in razvijajo večjezična šolska okolja v Sloveniji«, ki se ga je udeležilo 94 strokovnih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja ter migracij. Prav tako so bili na dogodku prisotni odločevalci z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ). V razpravi je bilo med drugim ugotovljeno, da se večina sprememb v času drugega zaprtja šol, ki so povezane z izobraževanjem otrok priseljencev in se ne dotikajo zagotavljanja IKT opreme, ni zgodila na sistemski ravni. Zgodile so se na operativni ravni, kjer so se šole so same organizirale. Uradne smernice so namreč šolam še vedno priporočale, da pouk slovenskega jezika za tujejezične učence organizirajo v okviru možnosti, učencev priseljencev eksplicitno ne omenjajo. Nekatere šole so se zato pri pripravah na drugi val organizirale z zavedanjem, da bodo učni proces izvedle lažje in uspešnejše, če se pri aktivnostih za vključevanje učencev in dijakov priseljencev tesneje povežejo z drugimi akterji v lokalnem okolju. Šole so uspešno organizirale že spomladi vzpostavljeno tutorstvo (učitelji, študenti, NVO), ki je nudilo dodatno učno pomoč. Prilagojena gradiva za poučevanje na daljavo pri pouku slovenščine so bila zaradi spomladanskega zaprtja šol delno že pripravljena. Primanjkljaj IKT znanja in veščin, ki je bil spomladi zaznan, so nekatere šole uspešno omilile z organizacijo tečajev za učence med poletnimi počitnicami.

Upoštevati je treba, da so navedene ugotovitve rezultat pouka na daljavo, ki je potekal le dober mesec in pol. Drugo zaprtje šol, ki je v celoti trajalo do februarja 2021, je zlasti v nadaljevanju pokazalo na nekatere ključne težave daljšega izvajanja pouka na daljavo, kot so upad učne motivacije in čustvene stiske, poudarjajo dr. Alenka Gril, mag. Sabina Autor in dr. Janja Žmavc.

Pedagoški inštitut zato nadaljuje z raziskavo o prilagoditvah, poteku in učinkih pouka na daljavo za učence in učenke s priseljenskim ozadjem, ki so jo opravili v času prvega zaprtja šol spomladi 2020. Z vprašalnikom, ki so ga pripravili, želijo podrobneje raziskati, kako je pouk potekal v času drugega zaprtja šol (jesen-zima 2020/21). Posebej jih zanima, kako uspešno vam je po izkušnji prvega vala uspelo v šolah prilagoditi pouk na ravni organizacije in didaktične izvedbe, na kakšne težave ste pri tem naleteli, kako so vam o svojem počutju in obiskovanju pouka poročali otroci in mladostniki. Prav tako bodo za raziskovalke Pedagoškega inštituta zelo dragoceni tudi vtisi, ki jih bodo prispevali učenci in učenke ter dijakinje in dijaki, zato upajo, da bodo anketo izpolnili v čim večjem številu. Povezavi do spletnega vprašalnika za učitelje in učiteljice ter za učence/-ke, dijake/-inje:   za učitelje: https://1ka.arnes.si/SIRIUSucitelji za učence in dijake: https://1ka.arnes.si/SIRIUSucenci Vprašalnik je aktiven do 15. maja 2021, raziskovalke pa se že vnaprej zahvaljujejo za odgovore, ki jih boste prispevali, in za to, da boste anketo delili na vaši šoli.