Zasukova minimalka končno potrjena

Vlada RS je 17. julija 2025 sprejela uredbo o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi, ki prinaša zakonsko varovalko o primerljivem plačilu z javnimi uslužbenci. Uredba določa minimalno urno plačilo, višino začetnega plačila, primerljivost poklicev in način usklajevanja plačila. Vsebuje tudi seznam primerljivih delovnih mest med samozaposlenimi in javnimi uslužbenci ter izhodiščni plačni razred za samozaposlene v kulturi. Višina minimalnega plačila se bo z višino plač v javnem sektorju usklajevala enkrat letno. Tako imenovana protidampinška klavzula pomeni, da bodo morali javni zavodi in javne agencije po enakih standardih kot samozaposlene za enako delo plačati tudi druge prekarne delavce, kot so tisti, ki delajo prek avtorskih pogodb ali navadnih samostojnih podjetnikov.

Potrditev Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi, ki je sledila po skoraj treh letih pogajanj z Ministrstvom za kulturo in bo začela veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu, smo v izjavi za medije pozdravili tudi sindikati Glosa, Zasuk in Sviz. Poudarili smo, da se po skoraj treh desetletjih sistematičnega neplačevanja in podplačevanja prekarnih delavcev v kulturno-ustvarjalnem sektorju končno uvaja minimalne standarde plačevanja, ki bodo brez izjem veljali za vse javne kulturne zavode in javne agencije v Sloveniji. Izjavo za medije ob potrditvi t. i. Zasukove minimalke v celoti povzemamo tudi v nadaljevanju:

»Bitka proti neplačanemu delu 'za reference' se med prekarnimi delavci in javnimi kulturnimi zavodi bije že vsa tri desetletja samostojne države. Kultura neplačevanja in podplačevanja je vseprisotna, kar potrjujejo analize, ki kažejo, da kar 40 % vseh javnih kulturnih zavodov delavcev za zadnji projekt sploh ni plačalo ali pa jih je plačalo zelo slabo (Raziskava Poligona, 2022: Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19). V sindikatu za ustvarjalnost in kulturo Zasuk, ki je bil ustanovljen oktobra 2022, smo zato kot ključno programsko točko v prvem letu delovanja opredelili zagotovitev kolektivne pogodbe za delavce, ki kot zunanji izvajalci sodelujejo z javnimi kulturnimi zavodi in javnimi agencijami.

V ta namen smo se v začetku leta 2023 povezali v sindikalno konfederacijo s Sindikatom kulture in narave Slovenije Glosa ter skupaj s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) začeli predpogajalski proces z ministrstvom za kulturo. Začetnim sestankom je poleti 2023 sledila ustanovitev delovne skupine predstavnikov ministrstva in sindikatov, namenjena razvoju modela minimalnega plačila. Sindikati smo od jeseni 2023 predlog Zasukove minimalke nato testirali s članstvom in obenem pritiskali na odločevalce, vendar kljub temu čakali eno leto, da so se stvari na vladni strani premaknile. Spomladi 2025 smo dočakali ustrezno dopolnitev in izglasovanje 82. b člena ZUJIK v parlamentu, ki je omogočil dokončanje pogajanj. Potrditev uredbe 17. julija 2025 na vladi pa je sledila še drugemu krogu medresorskega usklajevanja, ki ključnih dogovorov iz pogajanj ni spremenil.

Zasukova minimalka bo podobno kot minimalna študentska postavka določila minimalno plačilo za določeno delo, ki ga delavec v sektorju opravlja, ne glede na to, ali ima kot zunanji izvajalec status samozaposlenega v kulturi ali dela preko avtorske pogodbe, s.p.-ja, zasebnega zavoda, podjetja, študentske napotnice … Njen cilj je, da zunanji izvajalci za opravljeno delo prejmejo primerljivo plačilo kot redno zaposleni na istih delovnih mestih. Plačilo v izhodišču temelji na plačnih razredih primerljivih poklicev v javnem sektorju, opredeljenemu časovnemu okviru dela pa pridaja količnik v višini 1,9. Ta količnik pokriva stroške samozaposlenih, ki si jih morajo, za razliko od redno zaposlenih delavcev, kriti sami (npr. stroški opreme, prevoza, prehrane med delom, delovnega prostora itd.). Zasukova minimalka vpeljuje tudi pogoj, da delavca javni kulturni zavod ne sme najeti za manj kot delovni dan oziroma ne manj kot 8 delovnih ur, torej na način, kot so urejeni drugi delovni procesi. V primeru poklicev, kjer imajo stanovska društva z ministrstvom usklajene tarifnike, pa se opravljeno delo lahko vrednoti s tarifniki.

Izjava sindikata Zasuk: “V razvoj modela Zasukove minimalke in v sam proces pogajanj smo vložili ogromno ur dela in veseli nas, da smo dosegli to, kar smo si zadali ob ustanovitvi in kar so mnogi poznavalci kulturnih politik označili kot nemogoče. Zavedamo se, da nas od tu naprej čaka še ogromno dela, saj je potrebno priborjene pravice utrditi v obliki kolektivne pogodbe, delavce pa informirati, do kakšnega plačila so upravičeni. Pri tem je nujno, da bo delavce izobraževalo tudi ministrstvo za kulturo in na drugi strani skrbelo za podporo in nadzor javnih kulturnih zavodov in agencij, da bodo novo vrednotenje dela dosledno izvajali v praksi.”

 

Izjava Sindikata Glosa: “Zasukova minimalka je dokaz, da ko več sindikatov združi moči, lahko izpogajamo res pomembne izboljšave za delavce. To ni prvi poskus, ko so se skušali vpeljati minimalni plačni standardi za delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki je eden najbolj prekariziranih v državi. Prav zato nas še posebno veseli, da je ministrica dr. Asta Vrečko prepoznala, da je to ena najhujših kroničnih bolezni slovenske kulture in da, sploh po uničevalni epidemiji covida-19, zahteva nujno zdravljenje. Učinki uveljavitve minimalke pa se bodo zares pokazali šele čez nekaj let. Mi jih bomo zagotovo sprotno evalvirali in o tem obveščali ministrstvo. In kolektivna pogodba ostaja naša želja in cilj.”

Izjava sindikata Sviz: “Večina delavcev v kulturno-ustvarjalnem sektorju, četudi se kasneje zaposlijo v javnih kulturnih zavodih, začne svojo pot kot samostojni ustvarjalci. Pomembno je, da so vsi delavci, ne glede na to, v katerem sektorju delajo, pravično plačani za svoje delo, kulturno-ustvarjalni sektor pa je edina panoga, v kateri številni delavci za svoje delo sploh ne prejmejo plačila, kar je nepredstavljivo in povsem nedopustno. Ponosni smo, da smo v sindikalni pogajalski skupini skupaj z ministrstvom zasnovali rešitev, ki tovrstno izkoriščanje dokončno preprečuje.”