Ljubljana, 26. 1. 2018

Zavajanja predsednika FIDES-a

V prispevku »Plače anomalične že od začetka« (Delo, 23. januar 2018) so bile povzete in citirane izjave predsednika Fidesa Konrada Kuštrina, ki so ali zavajajoče ali povsem izmišljene, zato je SVIZ pripravil odziv:

Po besedah predsednika sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrada Kuštrina je »že pred nekaj leti zakon o sistemu plač v javnem sektorju načel Branimir Štrukelj …, ki je dosegel zvišanje plač za ozko skupino svojih članov«. Izjava, ki je sindikalni kolega Konrad Kuštrin niti ne pojasni niti zanjo ne navede primera, je preprosto izmišljena.

V nadaljevanju predsednik Fidesa v svojem značilnem slogu, ki se ne zmeni za dejstva in resnico ter je obenem nenavadno blizu izjavi takratnega predsednika vlade Janeza Janše izpred približno šestih let (»Ne vem, ali veste, ampak na slovenskih univerzah je lahko neki predavatelj, profesor, zaposlen, redno zaposlen z vsemi pravicami, ki izhajajo iz redne zaposlitve, s plačo, ki sicer ni največja, ob delovni obveznosti štiri do osem ur na teden ...«) izjavi: »Ne vem, kako se bodo z zdravniki primerjali visokošolski profesorji s svojimi delovnimi obvezami od tri do devet delovnih ur na teden.« Kolega Kuštrin očitno zavaja z zamenjavo učne obveznosti profesorjev s celotno delovno obveznostjo in s tem kaže ne le popolno nepoznavanje dela učiteljev, temveč svoj podcenjujoč in žaljiv odnos do drugih zaposlenih.

Ni sicer prvič, da moramo kolego Kuštrina podučiti o tem, kaj in koliko delajo (visokošolski) učitelji, a nekateri očitno potrebujejo večkratno razlago. In še glede primerljivost različnih poklicnih skupin z zdravniki, kar prav tako problematizira predsednik Fidesa – leta 2002, torej v času sprejemanja Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, je bilo v naši državi vzpostavljeno in protokolirano soglasje, da je delo univerzitetnih profesorjev in profesoric primerljivo z delom zdravnikov specialistov. V SVIZ nam je uspelo dober mesec po sprejetju plačnega zakona tudi v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS konkretizirati to načelo in zapisati, da je delo visokošolskih učiteljev vredno enako kot delo zdravnikov specialistov. Kaj se je z dogovorjenim razmerjem, ki je izpeljano iz zakonskega načela, zgodilo danes, tj. po petnajstih letih? Povprečna osnovna plača visokošolskih učiteljev, ki imajo doktorat znanosti, je že pred zvišanji, ki so jih dosegli zdravniki, zaostajala za povprečno plačo zdravnikov specialistov za 20 odstotkov. Ob predpostavki, da bo zdravniški aneks v celoti udejanjen, pa se bo razlika med povprečno plačo visokošolskih učiteljev in zdravnikov specialistov povečala na šokantnih 40 odstotkov! Tega v SVIZ, pa naj bo kolegi Konradu Kuštrinu to všeč ali ne, preprosto ne bomo dopustili.