Ljubljana, 4. 12. 2018

Zdravje med glasbeniki

Sorodne objave

Mednarodna federacija glasbenikov (FIM) je 8. in 9. novembra 2018 v Amsterdamu organizirala srečanje svojih evropskih članic in pripravila tematsko konferenco: Zdravje med glasbeniki.

Prvi dan je bil posvečen predavanjem in diskusiji. Zvrstilo se je 14 predavateljev iz Nizozemske, Velike Britanije, Finske, Nemčije, Španije in Belgije, ki so govorili o zdravju glasbenikov z različnih zornih kotov.

Med predavatelji je bilo kar nekaj nekdanjih glasbenikov, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov posvetili medicini. Nekateri med njimi so se specializirali prav za zdravljenje in rehabilitacijo glasbenikov, tudi plesalcev.

Na Nizozemskem npr. obstaja združenje fizioterapevtov, ki se ukvarja posebej z umetniki, na Londonski univerzi je možen študij medicine prilagojen umetniškim poklicem, v Nemčiji lahko zdravniki pridobijo certifikat za zdravljenje glasbenikov, tudi na Finskem so zdravniki, ki so specializirani za zdravljenje tegob glasbenikov.

Ugotovljeno je, da se glasbeniki stežka odločijo poiskati zdravniško pomoč. Največ je okvar sluha, sledijo težave s skeletom, z obrabo sklepnega hrustanca, z mišicami. Izpostavljena je bila tudi povezava med stresom in težavami s skeletom. Stres, ki se manifestira v nespečnosti, bruhanju, občutku ogroženosti itd., ima pogosto za posledico mentalne težave, depresijo, motnje osebnosti. Menda se že več kot 30 % glasbenikov vsaj občasno pri igranju zateka k jemanju pomirjeval, kar posledično vpliva tudi na njihovo kondicijo in percepcijo.  

Posebej poudarjen je bil primer violista Christopherja Goldscheiderja, ki je tožil Kraljevo operno hišo v Londonu, saj je leta 2012 po vajah za Wagnerjevo opero Valkira kljub uporabi čepkov za zaščito pred hrupom dobil trajno poškodbo sluha in se moral dve leti kasneje odpovedati poklicnemu ukvarjanju z glasbo. Sodišče mu je priznalo, da je doživel »akustični šok« in presodilo v njegovo korist. Več o tem https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/violist-s-tozbo-zacel-novo-dobo-za-zdravje-glasbenikov/450418 (MMC RTV SLO | STA – 30. 03. 2018)

Ker se viša starost odhoda v pokoj, je za mnoge glasbenike problem ostati telesno in psihično v formi, pogosto zaradi sramu ne spregovorijo o svojih zdravstvenih težavah. Vse več je tudi primerov trpinčenja starejših glasbenikov.

Dr. Dalia, španski psiholog, je v svojem predavanju uvedel izraz »muzikoreksija« – odvisnost od glasbe in igranja instrumenta, ki je v današnjem času v porastu. Izraz vključuje tudi obsedenost s poslušanjem glasbe, pojav je pogostejši pri moškem delu populacije.

Predstavnica angleških prekarnih glasbenikov Andi Hopgood nas je seznanila s položajem svobodnih umetnikov v Angliji, ki je vse prej kot zavidljiv. Ogromno časa porabijo »na lovu« za denarjem, pogodbami, nimajo urejenega bolniškega staleža, pogosto so brez družine, otrok, obolevajo za resnimi boleznimi, v stiski se pogosto vdajajo alkoholu, drogam, število samomorov raste.

Drugi dan konference je bil namenjen poročilom o položaju glasbenikov v posameznih državah članicah. Seznanili smo se z zelo različnimi poročili – Finska, Nemčija, Nizozemska, Norveška so države z visokimi standardi in zelo razvito zaščito glasbenikov. Odnos oblasti do glasbenikov so kritizirali predstavniki Velike Britanije in Švedske. Z velikimi težavami pa se spopadajo glasbeniki v Moldaviji in Romuniji (člani filharmoničnega orkestra v Temišvaru upajo, da jim ne bo potrebno ponovno stavkati).

Sama sem v imenu SVIZ-a poročala o dogajanju v Slovenski filharmoniji po stavki 1. 1. 2017, ko nam je FIM stopil v bran z odprtim pismom takratnemu ministru za kulturo. Razmere so se v letu 2018  zelo izboljšale, kar se odraža tako v novem ustvarjalnem zanosu filharmonikov kot v povečani obiskanosti koncertov. Žal sem pa bila prisiljena  izpostaviti zaskrbljujočo nenaklonjenost, ki jo do delovanja Slovenske filharmonije kaže zdajšnji minister za kulturo Dejan Prešiček. Vodstvo in vsi udeleženci srečanja FIM so nam obljubili pomoč, če bo to potrebno.

Marina Kopše, članica predsedstva Sindikalne konference kulturnih organizacij SVIZ