Ljubljana, 12. 2. 2026

Ženske v znanosti

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) je izdala tematsko publikacijo Ženske v znanosti.

Delež žensk se z napredovanjem po akademski in raziskovalni lestvici zmanjšuje, kar kaže na prisotnost sistemskih ovir pri doseganju najvišjih položajev.

Publikacija celostno analizira položaj žensk v slovenskem znanstvenoraziskovalnem prostoru – od izobraževanja do znanstvene in akademske kariere – ter ga umešča v širši evropski kontekst. Njen namen je predstaviti aktualne, po spolu razčlenjene statistične podatke, osvetliti napredek in izzive na področju enakosti spolov ter prispevati k oblikovanju učinkovitih politikih, ki temeljijo na dejanskih podatkih.

V publikaciji so obravnavane naslednje teme:

- zastopanost deklet in žensk v izobraževalnih programih, zlasti na področjih STEM,

- prehodi v raziskovalno in akademsko kariero,

- zaposlovanje, napredovanje in zastopanost na vodstvenih položajih,

- plačne razlike,

- položaj Slovenije v primerjavi z drugimi državami EU (She Figures 2024).

Podatki kažejo, da Slovenija na ravni izobraževanja dosega dobre rezultate – ženske predstavljajo večino med študentkami terciarnega izobraževanja ter med novimi doktoricami znanosti. Kljub temu pa se z napredovanjem po akademski in raziskovalni lestvici njihov delež zmanjšuje. Ta pojav, pogosto opisan kot »puščajoče cevi« ali »škarjasti diagram«, kaže na sistemske ovire pri prehodu na višje akademske nazive, vodstvene in odločevalske položaje.

Ženske so še vedno podzastopane med rednimi profesoricami in med vodji raziskovalnih programov ter projektov, razpolagajo tudi z manjšim obsegom raziskovalnih sredstev. Prisotna ostaja plačna vrzel v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti.

Le s celovitimi ukrepi na nacionalni, institucionalni in evropski ravni bo mogoče popolnoma izkoristiti intelektualni potencial žensk za napredek znanosti in družbe kot celote.

V sklepnem delu publikacije je poudarjeno, da enakost spolov ni zgolj vprašanje pravičnosti, temveč strateški pogoj za kakovostno, inovativno in družbeno relevantno znanost. Neizkoriščen intelektualni potencial žensk pomeni izgubo za raziskovalni sistem in širšo družbo. Za trajnostni napredek so potrebni sistematični, dolgoročni in usklajeni ukrepi na nacionalni, institucionalni in evropski ravni, vključno z doslednim zbiranjem in analizo spolno razčlenjenih podatkov ter spodbujanjem uravnotežene zastopanosti v vodstvenih strukturah.

Celotna publikacija je dostopna v elektronski obliki (PDF) na spletni strani ARIS - klik!