Znanje matematike in naravoslovja
Pedagoški inštitut je na sedežu Ministrstva za vzgojo in izobraževanje 4. decembra 2024 predstavil rezultate aktualnega cikla mednarodne raziskave trendov znanja matematike in naravoslovja Timss 2023, v kateri so sodelovali tudi slovenski četrtošolci in četrtošolke. Slovenija v mednarodni raziskavi trendov znanja in matematike (Timss) sodeluje od leta 1995. Vsakič doslej je zaznala rast, tokrat pa je prvič doživela padec v znanju četrtošolcev, in sicer na raven znanja iz leta 2011.
Timss je največja raziskava znanja matematike in naravoslovja med učenci in dijaki na svetu, ki v štiriletnih ciklih poteka od leta 1995 in v sodelujočih državah izmeri in poroča o znanju in okoliščinah učenja. TIMSS izvaja Mednarodna organizacija za ugotavljanje učinkov izobraževanja, IEA (na Nizozemskem), vodi pa projektna skupina na Boston Collegeu (ZDA). V raziskavi sodelujejo države članice IEA, ki se samostojno odločijo, s katerimi populacijami šolarjev bodo navzoče v vsaki izvedbi. Timss zagotavlja globlje razumevanje dosežkov učencev in tako dragoceno orodje za države, da lahko informirano oblikujejo politike in izobraževalne strategije.
V raziskavi Timss 2023 za četrtošolce je sodelovalo 59 držav in šest posamičnih izobraževalnih sistemov, skupaj je bilo vključenih 360.079 učencev. V Sloveniji je bilo v raziskavo vključenih 149 šol in 4746 učencev. Rezultati tokratne raziskave so, kot je na novinarski konferenci ob predstavitvi pojasnila nacionalna koordinatorka raziskave v Sloveniji Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta, pokazali, da so slovenski četrtošolci pri matematiki dosegli 514 točk (mednarodno povprečje 504 točke), pri naravoslovju pa 526 točk (mednarodno povprečje 494 točk). A dosežki po njenih navedbah kažejo na negativen trend. V primerjavi z rezultati raziskave iz leta 2015 so slovenski učenci pri matematiki dosegli šest točk manj, pri naravoslovju pa 17 točk manj. V raziskavi iz leta 2019 Slovenija ni sodelovala.
Slovenski dosežek iz matematike, 514 točk (st. napaka 1,8), je nad mednarodnim povprečjem dosežkov vseh sodelujočih držav, vedar precej pod povprečjem OECD in precej pod povprečjem EU. Povprečni matematični dosežek OECD držav za četrti razred je 525 točk (st. napaka 0,5), povprečni matematični dosežek EU držav je 524 točk (st. napaka 0,6), mednarodno povprečje vseh sodelujočih držav pa je 503 točke (st. napaka 0,4).
Slovenski dosežek iz naravoslovja, 526 točk (st. napaka 2,3), je nad mednarodnim povprečjem dosežkov vseh sodelujočih držav, se ne razlikuje od povprečja OECD in je nad povprečjem EU. Povprečni naravoslovni dosežek OECD držav za četrti razred je 526 točk (st. napaka 0,5), povprečni naravoslovni dosežek EU držav je 518 točk (st. napaka 0,6), mednarodno povprečje vseh sodelujočih držav pa je 494 točk (st. napaka 0,4).
Po besedah nacionalne koordinatorke raziskave Timss v Sloveniji je pomemben tudi podatek, kolikšni deleži učencev so dosegli določene ravni znanja. Mejnik najvišjega znanja je pri matematiki doseglo pet odstotkov slovenskih učencev, pri naravoslovju pa osem (mednarodno povprečje na obeh področjih je sedem odstotkov). Prvi mejnik znanja, ki kaže dosežene vsaj minimalne standarde, pa je pri matematiki doseglo 93 odstotkov slovenskih učencev (mednarodno povprečje 91 odstotkov), pri naravoslovju pa 95 odstotkov (mednarodno povprečje 90 odstotkov).
Tudi v mnogih drugih državah so javno objavili rezultate in poglede na dosežke. Evropske države primerjajo svoje dosežke z drugimi državami Evropske unije in državami OECD. Švedska se veseli napredka v dosežkih, ki ga pripisuje veliki pozornosti do naravoslovnega in matematičnega izobraževanja ter izobraževanja učiteljev v zadnjih letih v svoji državi, dobrih rezultatov se veselijo tudi Anglija, Singapur in Hongkong. ZDA, Nemčija Francija in Italija izražajo zaskrbljenost, saj so dosežki padli ali so pod povprečjem EU ali OECD.