Motivacija, dosežki, anksioznost

V okviru mednarodne raziskave o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) že več kot 15 let meri in primerja kognitivne dosežke učencev iz držav OECD na omenjenih področjih, so raziskovalci v zadnjem ciklu namenili velik del pozornosti tudi počutju učencev v šoli in zunaj nje ter v povezavi s tem njihovemu duševnemu zdravju, zadovoljstvu z življenjem, pričakovanjem in socializaciji. V mesečni publikaciji OECD PISA in Focus How is students' motivation related to their performance and anxiety? iz letošnjega januarja sta ob tem v ospredju motivacija in anksioznost oziroma vprašanje, kako se motivacija povezuje s šolskimi dosežki in anksioznostjo.   

Kot poudarjajo pri OECD so kognitivni dosežki le del posameznikove uspešnosti v šoli, da bi ugotovili, kakšna je njihova motivacija biti uspešen v šoli in na splošno v življenju, pa so učence iz 55 različnih izobraževalnih sistemov, ki so bili vključeni v raziskavo PISA 2015, med drugim vprašali, koliko za njih drži, da želijo imeti pri vseh predmetih najvišje ocene, ali želijo biti pri vsem, kar delajo, najboljši, ali sebe vidijo kot ambiciozne in ali jim pomeni veliko, da so v razredu med najboljšimi učenci. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo v motivaciji med učenci iz različnih držav zelo velike razlike – tako je, denimo, manj kot 40 odstotkov mladih iz Belgije, Švice, Nizozemske, Finske in Japonske odgovorilo, da želijo biti popolni v vsem, kar počnejo, medtem ko to veliko pomeni več kot 90 odstotkom vprašanih v Veliki Britaniji, Izraelu, Kolumbiji, ZDA in na Tajskem. Pri tem OECD izpostavlja, da se je motivacija biti uspešen v veliki večini primerov pokazala kot pozitivno povezana z dosežki, kar z drugimi besedami pomeni, da so učenci, ki so bili visoko motivirani, dosegli več točk kot učenci, katerih motivacija uspeti je bila nižja. Dobri dosežki skozi šolanje se pogosto odrazijo v večjem samozaupanju in kot pripravljenost vložiti več napora v doseganje želenih ciljev, medtem ko slabi dosežki večkrat vodijo v frustracije in občutke nemoči. Motivacija in dosežki so pri tem do neke mere povezani z družbeno-ekonomskimi dejavniki. Posamezniki, ki prihajajo iz tozadevno spodbudnejših okolij, v raziskavi PISA v vseh letih, kar se slednja izvaja, dosegajo boljše rezultate na vseh preučevanih področjih. Kot eno od možnosti, zakaj je tako, pri OECD omenjajo, da starši in učitelji teh posameznikov verjamejo in pričakujejo, da bodo uspešni, ter jim za to tudi zagotovijo ustrezne pogoje.   

Dodatno ob visokih dosežkih pa je visoka motivacija pomembno povezana tudi z anksioznostjo, ki jo učenci občutijo v povezavi s šolskim delom. Tako razmeroma malo učencev med tistim, ki nimajo ambicije biti najboljši v razredu, občuti visoko anksiznost pred pisanjem preizkusa znanja, za katerega so se dobro pripravili. Na drugi strani pa so skoraj vsi učenci, ki so poudarili, da želijo dobivati dobre ocene, pred ocenjevanjem zelo anksiozni, četudi je njihovo znanje dobro. Povezava med motivacijo in anksioznostjo lahko pri tem temelji na vrsti motivacije – učenci, ki želijo biti v šoli uspešni predvsem zaradi visokih pričakovanj, ki jih imajo do njih njihovi straši, učitelji ali vrstniki, in ta pričakovanja ponotranjijo kot svoja lastna, pogosto občutijo več stresa, anksioznosti in sramu ob morebitnem neuspehu. Velikokrat lahko razvijejo t. i. perfekcionistične težnje, se spoprijemajo s pomanjkanjem samozaupanja so nagnjeni k izgorevanju.

V sklepnem delu prispevka How is students' motivation related to their performance and anxiety? OECD povzema, da je motivacija enoznačno povezana z dosežki: učenci, ki si želijo biti uspešni, torej dosežejo več. Ob tem pa lahko visoka motivacija biti uspešen pomembno negativno vpliva na počutje učenca, če temelji zgolj na primerjanju z drugimi ali na pričakovanjih drugih. V skladu z zapisanim bi morali biti starši in učitelji pozorni, kakšna pričakovanja imajo do otrok in učencev. Več v PISA in Focus #92.